Slovenija bo zagotovo dobila novega obrambnega ministra. Vprašanje je le kdaj in kdo bo tisti, ki bo nasledil Marjana Šarca. Premierjev svetovalec za nacionalno varnost Vojko Volk namreč priznava, da se ta hip s tem nihče ne ukvarja (kako le, ko pa premier s partnerko raje dopustuje), vsi ostali verjetni kandidati pa a priori zanikajo interes. Kot najverjetnejša izbira se še vedno kaže Damir Črnčec.
Špekulacije o verjetnem nasledniku so zakrožile takoj, ko je postalo jasno, da je bil Marjan Šarec izvoljen v Evropski parlament. Kot zelo verjetni naslednik se je pojavil Šarčev državni sekretar Damir Črnčec,ki ga položaj ministra naj ne bi zanimal.
Interes sta zanikala tudi premierjev svetovalec za državno varnost Vojko Volk in nekdanji načelnik generalštaba Dobran Božič. Volk je na vprašanje medijev, ali bi ga zanimala funkcija obrambnega ministra, odgovoril enoznačno: “Absolutno ne”. Volk se je sicer v predvolilnem obdobju pojavljal v medijih v zvezi s priznanjem Palestine. Javnost ga je spoznala kot nekakšen glas razuma na ideološkem vlaku svobode. Milan Brglez ga je zaradi tega obtožil, da nasprotuje samemu priznanju, Volk pa Brgleza, da izkazuje popolno nerazumevanje odgovornosti Slovenije kot članice Varnostnega sveta Združenih narodov.
Tudi Dobran Božič naj ne bi bil zainteresiran za prevzem vodenja obrambnega ministrstva. Slednji celo uživa nekatere simpatije zunaj koalicijskih vrst. Ko se je o dotičnem na socialnih medijih razvila debata, ga je nekdanji minister Matej Lahovnik označil kot strokovnjaka in primerno izbiro za obrambnega ministra, podpredsednik SDS in prav tako nekdanji minister Aleš Hojs pa je oceno potrdil.
Zaokrožila pa so še nekatera druga imena, kot sta denimo predsednik odbora za obrambo Martin Premk, ki po lastnih navedbah ne ve, da bi bil del kakršnekoli politične kombinatorike, sicer pa ni zanikal, da bi ga položaj zanimal. Pojavilo se je tudi ime Rudi Medved, ki je še eden državni sekretar na obrambnem ministrstvu, ki pa naj bi se (po poročanju 24ur) neuradno bližal upokojitvi.
Tako pridemo nazaj do Damirja Črnčeca. Njegovo imenovanje za obrambnega ministra bi zagotovilo kontinuiteto vodenja ministra, ki naj bi ga Črnčec tako ali tako že sedaj v večji meri vodil. Strokovnih kompetenc mu verjetno nihče ne oporeka. A njegovo imenovanje bi verjetno naletelo na dve oviri. Prvo predstavljata koalicijski partnerici. Zaradi njegovih konservativnih stališč si javne podpore Levice ne more obetati, kot tudi ne podpore Socialnih demokratov. A odločitev o imenovanju ministra ne poteka v javnosti, temveč v političnem zakulisju, kjer pa imajo interesi in pragmatizem pogosto prednost. Zato se ne zdi neverjetno, da omenjeni stranki ne bi nudili odpora, v kolikor bi se premier navsezadnje odločil zanj. Druga ovira pa bi bil lahko sam predsednik vlade. V kolikor držijo navedbe o Črnčecevem subverzivnem delovanju, bi se prav lahko zgodilo, da Golob slednjega ne bi hotel še dodatno opolnomočiti.
V tem primeru bi lahko prišlo tudi do imenovanja javnosti manj znanega kandidata.
Ž. K.