Globalni sporazum o migracijah iz Marakeša dviguje prah ne samo v Sloveniji, pač pa po vsej Evropi. Izpostavljamo 16 za Evropejce najbolj spornih točk iz sporazuma, ki jih izpostavljajo številni evropski mediji.
Sporni globalni sporazum o migracijah levičarske mednarodne organizacije Združenih narodov, ki je dodobra razburil slovensko javnost, dviguje prah po vsej Evropi. Medtem ko levičarske politične elite na zgražanje javnosti sporazum brezkompromisno podpirajo, se vse več evropskih politikov od sporazuma distancira. Hrvaški Večernji je tako povzel 16 najbolj spornih točk tega sporazuma, glede katerih so iz nemškega Bilda zaprosili pojasnila vlade. 16 točk izpostavljamo v nadaljevanju. Sporazumu so podporo že odrekli nekateri svetovni voditelji, kot so na primer avstrijski kancler Sebastian Kurz, madžarski predsednik vlade Viktor Orbán in ameriški predsednik Donald Trump.
1. MIGRACIJE SO BILE VEDNO IZVOR BOGASTVA IN TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
Pri tej točki ni jasno niti to, na čem temelji takšen zaključek, niti to, na podlagi česa se sklepa, da so vsi migranti dobronamerni, kar je temelj tega sporazuma. Čeprav so ravno migracije pripomogle k razvoju držav, kot so na primer Združene države Amerike, pa današnje množične in predvsem nelegalne migracije zaradi prevelikih kulturnih razlik na žalost rezultirajo v kriminalu, kakršnemu smo priča na evropskih ulicah, in celo terorizmu.
2. PODPISNICE MORAJO ZAŠČITITI SVOBODO GOVORA IN “RASISTIČNIM” MEDIJEM OMEJITI FINANCIRANJE
Precejšnja kontradiktornost se v sporazumu pojavlja glede svobode govora, ki naj bi jo države podpisnice zagotavljale, obenem pa naj bi tudi omejevale financiranje “rasističnim” medijem. Sporazum tako predvideva, da bodo države (beri: politične elite) odrejale, kateri mediji so “rasistični” in kateri ne. V praksi to največkrat pomeni, da se bodo države lahko sklicevale na sporazum, ko bodo omejevale delovanje opozicijskih medijev, ki nenaklonjeno poročajo o vladi, prav tako pa vsem medijem, ki niso naklonjeni množičnim migracijam.
3. ZDRAVNIKI IN CARINIKI NAJ SE DO MIGRANTOV OBNAŠAJO GLEDE NA NJIHOV SPOL IN KULTURNO POREKLO
Pri tej točki se Večernji sprašuje, ali v praksi to pomeni, da moški zdravniki ne bodo smeli zdraviti muslimanskih žensk, prav tako pa se pojavlja dilema glede delov oblačil, s katerimi si muslimanke zakrivajo svoje obraze. Identifikacija oseb na mejah bi tako lahko postala praktično neizvedljiva, če mejni uslužbenci ne bi imeli pravice od muslimank zahtevati, da si zaradi identifikacije razkrijejo obraz.
4. OTROKOM NAJ SE SAMODEJNO PODELI DRŽAVLJANSTVO DRŽAVE, KJER SO ROJENI
Ta točka je v nasprotju s številnimi zakoni evropskih držav, ki ne predvidevajo samodejne podelitve državljanstva v državi, kjer so rojeni. Takšna rešitev sicer spominja na zakonodajo Združenih držav Amerike, v primeru rojstva otroka pa nedvomno pomeni tudi podelitev številnih privilegijev v smislu socialnih transferjev in pravic otrokovim staršem.
5. SANKCIJE PROTI MIGRANTOM NAJ SE UKINEJO
Sporazum med drugim zahteva odpravo in ukinitev sankcij proti migrantom, pri čemer ne upošteva načel, kot so na primer nediskriminacija, enakost pred zakonom ali pa sorazmernost. Še več, v praksi to pomeni dejansko legalizacijo nelegalnih prehodov meje, saj proti migrantom državam ne bo dovoljeno ukrepati, v odsotnosti pravil pa bo vse postalo dovoljeno. Medtem pa sporazum ne predvideva uvedbe naravnega prava ter odprave zakonov in pravil za domačine.
6. PRAVICA MIGRANTOV DO POSEDOVANJA DOKUMENTOV
Sporazum vključuje tudi “pravico” migrantov do posedovanja dokumentov, kar pomeni, da bodo države podpisnice migrantom, ki vanje vstopijo brez njih, morale izdati svoje dokumente. Že zdaj se dogaja, da nelegalni migranti od vsepovsod svoje dokumente na poti enostavno zavržejo in po prehodu meje z namenom pridobitve privilegirane obravnave trdijo, da prihajajo iz tiste države, ki se jim v tistem trenutku pač najbolj splača, v mnogih primerih so bila to vojna območja Sirije.
7. PREPOVED ZLOČINOV IZ SOVRAŠTVA
Tudi tukaj obstaja tveganje pozitivne diskriminacije v prid migrantom, cela vrsta evropskih držav namreč v svoji zakonodaji sploh ne pozna “zločinov iz sovraštva”, pač pa vse zločine glede na načelo enakosti pred zakonom obravnava enako, kazni pa so načeloma iste.
8. SVOBODNO GIBANJE MIGRANTOV IN LIBERALIZACIJA VIZUMSKEGA REŽIMA
Sporazum omogoča tudi svobodo gibanja za migrante ter liberalizacijo vizumskega režima, kar utegne povzročiti nemalo nejevolje med prebivalci Evropske unije. Že vstop Romunije in Bolgarije zaradi številnih delavcev migrantov je za posamezne evropske prebivalce preveč, ob tej točki pa se lahko vprašamo, ali sporazum predvideva prost vstop vseh prebivalcev, na primer, Bližnjega vzhoda, srednje Azije ali Afrike v katerokoli evropsko državo si želijo?!
9. “KOORDINIRANA KONTROLA MEJ” NAJ OMOGOČA NJIHOV “VAREN PREHOD”
Tudi trenutno so organi držav, ki nadzorujejo meje, namenjeni ravno zagotavljanju varnosti na mejah, zato se lahko vprašamo, ali dejansko ta točka predstavlja poziv, da mejne službe omogočajo lažji prehod meje tudi nelegalnim – glede na sporazum bodo očitno sicer vsi prehodi meje postali legalni – migrantom?!
10. FINANCIRANJE “PODJETNIŠTVA” MIGRANTOM
Ta točka je naravnost bizarna, predvideva namreč, da bodo države migrantom podeljevale denar davkoplačevalcev za to, da bodo migranti ustanavljali podjetja. To je zopet najmanj diskriminatorno do domačih podjetnikov v tistih državah, kjer ima država v gospodarstvu večjo vlogo, naravnost nepredstavljivo pa je v mnogih zahodnih državah z liberalnim ekonomskim modelom, ki predvideva minimalno vmešavanje države v gospodarstvo, tam davkoplačevalci ne subvencionirajo niti domačih “podjetnikov”.
11. MEDSEBOJNO PRIZNAVANJE TUJIH KVALIFIKACIJ
Sporazum predvideva priznavanje neformalnih in formalnih kvalifikacij migrantov, ne glede na to, od kod prihajajo. Bodo tako v evropskih kliničnih centrih paciente kmalu zdravili zdravniki, izobraženi po afriških standardih? Gotovo pa bi si slovensko krivosodje v tem primeru z veseljem pomagalo s sodniki, izobraženimi v Severni Koreji ali pa na Kubi!
12. DELAVCI MIGRANTI SO UPRAVIČENI DO SOCIALNE ZAŠČITE
Gotovo je prav, da so tudi delavci migranti deležni enakih pravic (in dolžnosti) kot domače prebivalstvo, a zopet se pojavi past afirmativne akcije oziroma pozitivne diskriminacije, kot že v kar nekaj točkah. Ali sporazum predvideva, da bodo migranti z namenom integracije na lokalni trg dela v skladu s sporazumom deležni večje podpore, financirane s strani davkoplačevalcev?!
13. PREPREČEVANJE “POLARIZACIJE” IN KREPITEV OZAVEŠČENOSTI PREBIVALCEV
Ta točka nedvomno posega v lokalne politične zadeve in ogroža stopnje demokratičnosti v zahodnih državah, širjenje in krepitev ozaveščenosti glede migracij pa po vsej verjetnosti pomeni ravno prepričevanje prebivalcev s strani držav, da so tudi nelegalne migracije legalne in vsiljevanje zgrešene ideologije multikulturnosti. S svojo levičarsko agendo polarizacijo v družbi povzroča ravno ta sporazum!
14. POZIVANJE K POZITIVNIM UČINKOM IN DOPRINOSOM MIGRACIJ
Kot že uvodoma omenjeno, sporazum temelji na predpostavki, da so vsi migranti dobronamerni in so se kot taki pripravljeni integrirati tako v lokalno družbo kot na lokalni trg dela. V mnogih primerih, o katerih dnevno poročamo na Nova24TV, ni tako, morebitnih negativnih učinkov migracij pa pristranski sporazum sploh ne omenja.
15. ZDRUŽEVANJE DRUŽIN MIGRANTOV
Ni jasno, kako bo to izvedeno, in niti to, do kakšne stopnje. Sporazum namreč ne pojasnjuje, kdo naj financira stroške združevanja družin, kot sta prevoz in namestitev (verjetno spet davkoplačevalci?!), niti tega, ali je govor samo o najožjih družinskih članih, kot so otroci in partnerji, ali pa je govor o razširjenih družinah.
16. JE SPORAZUM RES NEOBVEZUJOČ?!
Kljub zatrjevanju politikov, kot je Marjan Šarec, da je sporazum za podpisnice nezavezujoč, je v samem sporazumu kar 46-krat omenjeno, da se države k posameznim točkam “obvezujejo”. Ravno zaradi tega bi bila pred podpisom takšnega dokumenta potrebna skrajna previdnost držav, glede na opisano vsebino, ki predvideva bistveno zmanjševanje suverenosti držav, pa bi bilo najbolje, da o podpisu sploh ne bi razmišljale.
J. Ž.