V zadnjih dveh letih slovenski večinski mediji skorajda niso poročali o uspehih vlade Janeza Janše, pač pa so se usmerili na manipulativno in negativno poročanje ter jasno prikazali, v kakšni meri je medijski svet v naši državi neuravnotežen. Večinskim medijem lahko pripišemo tudi velik del zasluge, da je na volitvah z veliko razliko zmagal “nov obraz” s stranko, ki pred nekaj meseci sploh še ni obstajala. Da so v Sloveniji v institucijah in medijih močno prisotne levičarske ideološke mreže, se kaže tudi v tem, da javna RTV vabi predvsem “strokovnjake”, ki zastopajo enako politično usmerjenost. Medtem ko nivo novinarstva v Sloveniji niti več ne preseneti, pa bi človek pričakoval, da je profesionalno novinarstvo prisotno vsaj v tujini – a se je po pregledu več sto člankov glede stanja in volitev v Sloveniji izkazalo, da žal ni tako. In zanimivo – namesto da bi se ukvarjali s prihajajočim premierjem, je vsa pozornost še vedno usmerjena v Janeza Janšo.
Po ogledu nekaj sto člankov, ki so jih ob naših državnozborskih volitvah objavili tuji mediji, bi težko rekli, da je vsebina plod njihovega novinarskega dela. Gre namreč za enostranske interpretacije, podprte s komentarji in citati Mihe Kovača, Vlada Miheljaka, Alema Maksutija, Uroša Esiha in celo Mojce Šetinc Pašek – ta je bila izvoljena za poslanko na listi Gibanja Svoboda. Če smo pri slovenskem novinarstvu navajeni, da gre večinoma bolj za aktivizem kot za objektivno poročanje, toliko bolj preseneti dejstvo, da tudi v tujini profesionalno novinarstvo očitno izginja. Novinarjem ni niti več nerodno, da se vsaj ne potrudijo doseči minimalnega standarda uravnoteženega predstavljanja dogodkov in dejstev. “V zvezi s poročanjem o slovenskih volitvah v tujini izstopa dejstvo, da poročajo samo tisti, ki so tudi v Sloveniji absolutno nenaklonjeni še sedanji vladi in nosilcem t. i. demokratične alternative. To preseneča predvsem iz tega razloga, ker bi morali biti mediji – posebej pa na Zahodu – zavezani zahodnim standardom medijske nepristranskosti in medijske demokracije,” je komentiral prodekan Evropske akademije znanosti in umetnosti Boštjan M. Turk.
Na Twitterju je na enostransko interpretacijo novinarja ZDF opozorila tudi Slovenka, živeča v Avstriji – omenjenemu mediju je sporočila, da njihovo poročanje ne škoduje zgolj ugledu novinarja, ampak tudi ugledu samega medija. Za boljšo predstavo realnega stanja v Sloveniji jim je nanizala tudi nekaj dejstev oziroma podatkov, kot na primer, da je ekipa Janeza Janše prevzela vlado na predvečer razglasitve izrednih razmer zaradi pandemije, kljub temu pa je njegovi vladi uspelo znižati stopnjo brezposelnosti na rekordnih 4,1 odstotka in doseči najvišjo stopnjo rasti BDP v EU. Economist je slovenske ukrepe na gospodarskem področju uvrstil med najboljše na svetu. Premier Janša je bil tudi pobudnik obiska Kijeva, da bi podprli Ukrajince in jim dali upanje. Nasprotno pa je stališče Roberta Goloba grozljivo, saj je že napovedal, da bo “normaliziral” meddržavne odnose med Rusijo in Slovenijo. Glede demokratičnih vrednot je slovensko prebivalstvo res lahko zaskrbljeno – zaupanje slovenskega prebivalstva v sodstvo je eno najnižjih v EU – po besedah uporabnice družabnega omrežja tudi po zaslugi vrhovnega sodnika Branka Masleše.
Če je komu v Sloveniji Evropa blizu, je to Janez Janša
Kot že rečeno, enostransko povzemanje tujih medijev preseneča predvsem iz tega razloga, ker bi morali biti mediji zavezani zahodnim standardom medijske nepristranskosti in medijske demokracije. Očitno ni tako, razlogi pa so večplastni. Med drugim je Turk izpostavil, da se sedanjega premierja ves čas poskuša diskvalificirati s trditvami, da je nacionalist in pristaš Orbana, kar samo po sebi niti ne bi smel biti problem. Bi bilo pa po njegovem mnenju treba tu videti evropsko dimenzijo delovanja premierja in njegove zelo globoke posege v impulze, ki so strukturirali sodobno evropsko politiko glede vojne v Ukrajini. Janša se je z obiskom v Kijevu pokazal kot človek, ki mu gre elementarno za Evropo. Kajti če bi padla Ukrajina, bi potem padla Poljska, sledile bi baltske države in samo vprašanje časa bi bilo, kdaj bi bili ruski tanki v Nemčiji, je opozoril Turk. “To je zelo krivično s strani evropskih medijev, da ne prepoznajo proevropske dimenzije sedanje vlade,” je bil kritičen Turk in dodal, da to, kar prihaja, ni niti evropsko niti za Nato, ampak je tisto, kar uteleša najtemnejše plasti tistega, kar se imenuje kontraevropa – to je Putin, to je Rusija in tako naprej. Sedanja vlada je jasno obsodila agresijo v Ukrajini, z druge strani pa slišimo izjave, da je krivda deljena – tako je med drugim dejal tudi Kučan. To je zelo moteče s strani medijev, ki nekritično povzemajo slovensko levico in Janeza Janšo označujejo kot nekoga, ki mu Evropa ni blizu. “Če je komu v Sloveniji Evropa blizu, je to Janez Janša,” je poudaril Turk.
Članki se v tujih medijih sicer precej ponavljajo – videti je, da so večinoma črpali iz istih virov. To seveda dodatno pripomore k enostranskemu prikazovanju stanja v Sloveniji – ki niti ni le enostransko, pač pa tudi neresnično. “Glasovanje je bilo glasovanje proti Janši,” je med drugim za Guardian dejal Kovač. “Proti Sloveniji na madžarski poti, proti neliberalni demokraciji v Sloveniji, proti prevzemu vlade nad javno televizijo, proti nadzoru sodstva.” Esih pa je pred volitvami za agencijo France-Presse povedal, da te volitve predstavljajo “prelomno točko” s “spopadom liberalnih in neliberalnih političnih sil v Sloveniji. Aktivisti tranzicijske levice Janšo v tujini prikazujejo kot skrajnega in avtokratskega desničarja, ki se zgleduje po svojem zavezniku Viktorju Orbanu, Sloveniji pa naj bi bilo bolje “brez desnega populista Janeza Janše, ki je napadel svobodni tisk in demokratične institucije v Sloveniji”. Da so večinski mediji in demokratične institucije v Sloveniji ugrabljene – pa še s strani Janše – v tujini seveda težko razumejo, sploh če večinoma komunicirajo zgolj s pripadniki določene politične opcije.
Zamolčali, da je “neodvisna” novinarka prestopila h Golobu
Nekateri avstrijski mediji – našim sosedom bi bila situacija v Sloveniji lahko malo jasnejša – sicer omenjajo tudi globoko državo, vendar zgolj v kontekstu teorije zarote, ki naj bi jo širili pripadniki slovenske desnice. V tem kontekstu so citirali celo novinarko, ki je z RTV-ja prestopila v Golobovo Gibanje Svoboda, Mojca Šetinc Pašek je namreč pojasnila, da je Milan Kučan upokojen, Janša pa še naprej trdi, da ukazuje njej ter ostalim novinarjem. Ob tem so povzeli tudi “raziskovalni” portal Necenzurirano, kar je sramota prav posebne kategorije. Po njihovih navedbah naj bi bil medij Nova24TV nekakšen slovenski Breitbart, ki s fotomontažami prikazuje Georgea Sorosa kot lutkarja s politiki, ki visijo na njegovih vrvicah. Medtem ko naj bi imel Janša na Novi24TV tedenske oddaje, pa Pašek Šetinčeva zaradi pravnega spora z Janšo po njihovih navedbah ne sme več poročati o notranji politiki. “Danes moderira pogovorne oddaje, namesto da bi raziskovala primere korupcije,” so zapisali, niso pa omenili, da se je “neodvisna” novinarka podala v politiko. So pa pripomnili, da se je nekdanji direktor našega medija Aleš Hojs preusmeril v politiko.
Če se nekaj ne pojavi v “uglednih” medijih, to ne obstaja
“Janez Janša je največji poraženec teh volitev,” pa je za Politico povedal politolog Alem Maksuti in pojasnil, da pričakuje, da bo Janša izpodbijal legitimnost volitev, tako kot je podprl trditev Donalda Trumpa, da so bile volitve v ZDA goljufive. Zaupal jim je še, da so mediji, ki so naklonjeni SDS, po zaprtju volišč objavili več člankov, v katerih so trdili, da obstaja možnost ruskega vmešavanje v volitve – vendar pa se ta trditev ni pojavila v “uglednih” slovenskih medijih. S tem je seveda namignil, da če javna radiotelevizija, na kateri je Maksuti dežurni komentator, nečesa ne objavi, potem to niti ne obstaja. Politico je navedel tudi nekatere izjave aktivistične sindikalistke Tee Jarc, ki je med drugim dejala, da so se mnogi počutili ogoljufane zaradi volitev, ki bi morale biti (pa jih ni bilo), ko je odstopil Marjan Šarec. Ta, mimogrede, na prejšnjih volitvah niti ni zmagal – medtem ko je stranka SDS dobila 24,92 odstotka glasov, jih je drugouvrščena stranka LMŠ dobila le 12,60 odstotkov.
Oglašanje inštituta kaže na to, da je napočil čas za poplačilo nekdanjih dobrotnikov iz energetike
V BiH so za mnenje o trenutnih razmerah po presenetljivem porazu na volitvah vprašali profesorja Zijada Bećirovića, direktorja Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane. Spomnimo, Ifimes je med drugim že v preteklosti sponzoriral tudi Gen-I; pred kratkim smo pisali, da je očitno napočil čas za poplačilo nekdanjih dobrotnikov iz energetike, ki so ustanovili svojo stranko. Bećirović je povedal, da sta bili posebej zlorabljani policija in Slovenska varnostno-obveščevalna agencija (SOVA), ki sta bili orodje v rokah Janeza Janše in njegovega modela vladanja, k temu pa je treba dodati nezakonito prisluškovanje in nadzor državljanov. Temu je prištel še številne medije v madžarski lasti, ki nenehno proizvajajo škandale in se ukvarjajo z Janševimi tekmeci. Omenil je še, da naj bi v BiH potekale finančne preiskave, povezane z nezakonitim financiranjem stranke SDS, o bosanskih poslih Roberta Goloba pa ni rekel nobene.
Za medij DW sta komentirala tudi Tanja Starič in Aljaž Pengov Bitenc – slednji meni, da je rezultat volitev očitna zavrnitev dveh let vse bolj avtoritarnega režima. V nekaterih medijih so tudi omenili, da bo podpora novi slovenski vladi pri izgradnji demokracije na Zahodnem Balkanu pripomogla k stabilizaciji regije zlasti v času strahu, da bi Rusija Vladimirja Putina lahko poskušala destabilizirati Zahodni Balkan. Tako tudi slovenski novinar Novica Mihajlović pričakuje, da bo Golob prekinil s politiko, ki vodi v “zelo tvegane spremembe meja” (na Zahodnem Balkanu), in da bo potegnil jasno črto do ljudi v regiji, ki zagovarjajo takšno politiko – npr. Milorad Dodik in Orban. “Pričakujem, da bo Golob vrnil potek slovenske zunanje politike na tisto izpred Janševega prihoda na oblast, tako da bodo stališča Slovenije bolj usklajena z Brusljem kot doslej,” je za Al Jazeero dejal Mihajlović. Kovač pa je za ta isti medij še pripomnil, da je bilo Janševo potovanje v Kijev morda eden od načinov za prikrivanje povezave med Janšo in Orbanom ter Orbanom in Putinom. In teh besed novinarju tujega medija ni nerodno zapisati. Resno?
Če kdo ni proruski, je to sedanji predsednik vlade
Orban ima, po opažanjih političnega analitika Boštjana M. Turka, do Putina nek ambivalenten odnos, odnos Janše do Putina pa je po Turkovem mnenju enak, kot ga je imel Janša do Sovjetske zveze. Ko se je od te ločil in ko je izstopil iz partije – to je bil proces, ki je na nek način senzibiliziral t. i. podmladek – se je hkrati ločil tudi od mentalnega sveta, ki je določal Putina in Rusijo. Putin namreč ravna iz nekega refleksa, s katerim želi obnavljati Sovjetsko zvezo, ki je bila enaka tvorba kot Jugoslavija, utemeljena na istih principih in istem zatiranju človekovih pravic. “To, kar pišejo ti mediji, je popoln nesmisel, če kdo ni proruski oziroma proputinovski, je to sedanji predsednik vlade,” je zaključil Turk.
Sara Bertoncelj