Banka Slovenije je v sporočilu za javnost opozorila, da gospodarski kazalniki na prehodu v tretje četrtletje kažejo manj ugodno gospodarsko sliko. Medtem ko po njihovih besedah prihaja do padanja stopnje brezposelnosti, se opaža, da predvsem zaradi rasti cen storitev inflacija še naprej ostaja povišana. Tudi posledice vremenskih ujm vplivajo na gospodarska gibanja.
“Po krepitvi domače gospodarske rasti v drugem četrtletju razpoložljivi kazalniki za tretje četrtletje ob nekaterih še vedno ugodnih podatkih nakazujejo umiritev gospodarske aktivnosti,” so jasni pri Banki Slovenija.
Navajajo, da precej kazalnikov kaže na nadaljevanje razmeroma ugodnih gibanj v tretjem četrtletju. Tukaj so izpostavili prodajo avtomobilov v mesecu juliju, ki je bila precej višja kot pred letom dni, dober začetek glavne turistične turistične sezone in rast realne vrednosti kartičnih plačil v poletnih mesecih. Bolj umirjena gibanja pa na drugi strani razkrivajo “vrednost davčno potrjenih računov, prevoženi kilometri tovornih vozil na avtocestah in realni prihodek v trgovini na drobno, ki so bili vsi nižji kot lani”. Tudi vremenske ujme vplivajo na gospodarska gibanja. “Medtem ko na nekatere dejavnosti delujejo omejitveno, obnovitvena dela na drugi strani pozitivno prispevajo k rasti investicij in potrošnje,” pojasnjujejo.
Poudarjajo, da tesnost trga dela in rast plač ostajata visoki. “Ob prehodu v tretje četrtletje se nadaljujeta rast zaposlenosti in padanje stopnje brezposelnosti. Število delovno aktivnih oseb je junija doseglo novo najvišjo vrednost, pomanjkanje delavcev pa ostaja zgodovinsko visoko,” med drugim navajajo in dodajajo, da se je ob krčenju blagovnega uvoza in ugodnejših pogojih menjave letos presežek tekočega računa plačilne bilance opazno povečal. V drugem četrtletju je izvoz blaga ostal na podobni ravni kot v enakem obdobju pred letom dni, uvoz pa je upadel za približno desetino na račun nižjega domačega povpraševanja.
Še naprej je povišana domača inflacija
“Domača inflacija ostaja povišana. Skupna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, se je avgusta malenkost zvišala (na 6,1 odstotka), potem ko se je letos večinoma zniževala,” po poročanju STA navajajo v nadaljevanju in dodajajo, da sta k temu prispevala višji prispevek energentov in še vedno visoka osnovna inflacija, ki vztraja pri 7 odstotkih na račun okrepljene storitvene inflacije, ki je podprta s povišano rastjo plač.
V prvih sedmih mesecih se je javnofinančni primanjkljaj medletno zvišal, v prihodnosti pa bodo potrebna tudi znatna sredstva za namene odpravljanja posledic poplav. “Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ se je v prvih sedmih mesecih leta zvišal na 607 mio EUR. Nizka rast prihodkov je posledica manjših poračunov davkov od dohodkov pravnih oseb, ukrepov za blaženje energetske krize, zakonodajnih sprememb in manj prihodkov iz proračuna EU,” ob tem še navajajo in dodajajo, da sta poleg energetskih ukrepov k rasti odhodkov prispevali tudi rast odhodkov za plače in investicije ob zaključevanju evropske finančne perspektive. “Zaradi poplav so bili sprejeti rebalans letošnjega proračuna države in številni interventni ukrepi, katerih finančne posledice se bodo odražale tudi v računih države,” napovedujejo.
N. Ž.