Če ste mislili, da je obdobje diktature proletariata že mimo, se globoko motite. V Nemčiji namreč uvajajo metode, podobne tistim, ki smo jih bili vajeni še v 80. letih prejšnjega stoletja in kakršne danes poznajo v Rusiji Vladimirja Putina. Govora je o množičnem medsebojnem ovajanju. Nemška prestolnica Berlin bo investirala skoraj milijon evrov (830 tisočakov) za zagon portala, kjer bodo lahko ljudje prijavili, da sta denimo dve ženski v pogovoru na avtobusu opravljali migrante.
“V Berilnu je mesto 830 tisočakov investiralo v portal, kjer ljudje lahko prijavijo, npr. da sta dve stari ženski v medsebojnem pogovoru na avtobusu šimfali migrante,” je zgrožen zapisal komentator Žiga Turk.
Komentator se sprašuje, kdo bo enako naredil v Sloveniji (mesto Ljubljana, ministrstvo za informacijsko družbo, ministrstvo za enake možnosti ali svet Nike Kovač proti svobodi govora). Podobna zamisel se bo slej ko prej pojavila tudi pri nas, saj z zamikom vselej dobivamo norosti, kar jih Zahod premore (denimo kirurško deformacijo spola pri otrocih) itd.). Še toliko bolj pa Slovenija spada v nemško vplivno ceno. Smo namreč del “strpne, solidarne” in “oh in sploh” družbe. Ni pa niti najmanjše strpnosti do mnenj, ki odstopajo od šablonsko začrtanih.
Za uvedbo nečesa podobnega se zdi Kovačeva kar prikladna. Vladajoča politika si lahko po pilatovsko opere roke … Obenem gre za gospo, ki pripada dobri, stari, kleni tranzicijski rodbini, kjer je karierno ukvarjanje s cenzuro del familiarne tradicije. Že dedek Kovačeve (Božo Kovač, sicer član Foruma 21) je bil v dobrih starih časih “veliki medijski cenzor”, kot je opozoril novinar Vinko Vasle (tukaj). In glede na to, da so številni politiki še iz tistih “zlatih časov”, verjamemo, da bi bila uvedba podobnega cenzorskega aparata pri nas kar precej zaželena. Mnogim se kolca po takšni “glajhšaltungi”, le da bodo namesto “Tita, partije, revolucije, socializma in notranjega sovražnika itd.”, v ospredju “spoštljiva komunikacija, boj proti sovražnemu govoru, diskriminacija, rasizem, enakopravnost in podobne retorične cvetke.
Se trgovina z belim blagom preveč izplača, da bi se lotili bistva problema?!
Trgovina z belim blagom je očitno preveč profitabilna, da bi se posvečali težavam, ki jih masovne migracije prinašajo, in da bi zadeve reševali na izvoru problema. Spomnimo še, da je komentator Miran Videtič nedavno izpostavil, da je preganjanje “sovražnega govora” dejansko ključ do ohranjanja oblasti in bogatenja (tukaj). Uvajanje digitalnega ovaduštva v Berlinu sicer ni nič novega. Kot je že dolgo znano, so številne zahodne univerze kotišča vsakovrstnih izrojenih neolevičarskih (“prebujenih”) praks in kulturnega marksizma itd. Poročali smo o kalifornijski univerzi Stanford, kjer se dogajajo podobne reči, kjer pa se je skupina profesorjev zoperstavila skrajno spornim politikam ustanove. Univerza je namreč implementirala aplikacijo, ki jo študenti in študentke uporabljajo za ovajanje vrstnikov vodstvu šole!
Domen Mezeg