Ker so tik pred državnozborskimi volitvami leta 2014 zaprli prvaka Slovenske demokratske stranke (SDS) Janeza Janšo in s tem stranki povzročili nepopravljivo škodo, se je stranka odločila za odškodninsko tožbo proti državi. Potem ko je SDS na 1. in 2. stopnji izgubila, so na Vrhovno sodišče RS vložili predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je SDS v dveh od štirih točk ugodilo, kar pomeni, da lahko sedaj pravni zastopnik stranke, Odvetniška družba Matoz, vloži revizijo.
Iz sklepa je uvodoma mogoče prebrati, da je Vrhovno sodišče RS v senatu, ki so ga sestavljali vrhovna sodnica in sodnika Rudi Štravs kot predsednik ter Mateja Končina Peternel in Tomaž Pavčnik kot člana v pravni zadevi tožeče stranke SDS, ki jo zastopa Odvetniška družba Matoz, zoper toženo stranko Republika Slovenija, ki jo zastopa Državno odvetništvo, zaradi plačila odškodnine, o predlogu tožeče stranke zaradi revizije sodbe Višjega sodišča v Mariboru in sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani na seji 7. novembra 2019, sklenilo, da se revizija dopusti glede dveh vprašanj v predlogu za dopustitev revizije.
Revizija bo dopuščena glede naslednjih dveh vprašanj: 1. “Ali je sodišče druge stopnje zaradi odsotnosti obrazložitve oziroma zaradi pomanjkljive obrazložitve zagrešilo kršitev 22. in 25. člena Ustave RS ter absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?” (14. točka, 339. člen – Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je vselej podana: če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju.)
2. “Ali je sodišče druge stopnje kršilo materialno pravo in pomanjkljivo ugotavljalo pravno relevantna dejstva s tem, ko ni upoštevalo pritožbenih razlogov, ki so se nanašali na utemeljevanje, da so odločitve sodišč vseh stopenj, ki so odločala o kazenskem postopku, odstopale od jasnih odločb in dotedanje ustaljene sodne prakse ter da je šlo za grobo kršenje postopka in namerno razlago jasnih predpisov v nasprotju s sodno prakso?”
Zaradi Patrie stranka dobila manj sredstev iz proračuna
Tožeča stranka, torej SDS, je s tožbo od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je tožena država dolžna plačati odškodnino v znesku 886.257,37 evra z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožbeni zahtevek uveljavlja na podlagi 1. odstavka 26. člena Ustave RS, ki določa, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. SDS pri tem zatrjuje, da so pravosodni organi v zadevi Patria ravnali protipravno, in poudarja, da je to imelo neposreden vpliv na državnozborske volitve v letih 2011 in 2014, ko je prejela manj glasov kot leta 2008. Stranka je posledično dobila manj proračunskih sredstev, zaradi česar je oškodovana.
Spomnimo. Višje sodišče v Mariboru je junija letos zavrnilo pritožbo SDS na prvostopenjsko sodbo, po kateri stranka ni upravičena do odškodnine za izgubljene parlamentarne volitve leta 2011 in 2014. Na sodišču je SDS od države zahtevala okrog 900.000 evrov zaradi škode, ki naj bi jo stranki povzročil proces Patria pred parlamentarnimi volitvami 2011 in 2014. Sicer je ljubljansko okrožno sodišče maja 2018 v celoti zavrnilo odškodninsko tožbo, s katero je SDS od države zahtevala odškodnino, ker so v stranki ocenili, da je proces Patria vplival na parlamentarne volitve leta 2011 in 2014. Sodišče je ugotovilo, da že osrednji element odškodninske odgovornosti države, to je protipravnost, ni bil podan.
SDS je od države zahtevala odškodnino v višini 886.257 evrov. Tožbo je stranka vložila septembra 2016, potem ko je ustavno sodišče 23. aprila 2015 razveljavilo obsodbo predsednika SDS Janeza Janše na dve leti zapora v zadevi Patria in proces vrnilo na prvo stopnjo v ponovno odločanje. Primer pa je potem zastaral.