Vlada Republike Slovenije je potrdila predlog novele zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Po besedah ministrice za pravosodje Andreje Katič je cilj novele omogočiti hitrejše in učinkovitejše postopke pri odvzemu premoženja, pridobljenega na nezakonit način.
“Super. Prioritete preiskave: 1. Milan Kučan, 500.000 € pri hiši v Murglah, 2. Zoran Janković, 55 mio € na “parkiriščih”, 3. stranka SD, 1,5 mio € vila Moskovič 4. Robert Golob, 4 mio preplačanih “nagrad” v državnem podjetju, 5. Miodrag Ðorðević, 700.000 € …,” se je na potrditev novele odzval prvak SDS Janez Janša.
Super. Prioritete preiskave:
1. Milan Kučan, 500.000 € pri hiši v Murglah,
2. Zoran Janković, 55 mio € na “parkiriščih”,
3. @strankaSD, 1.5 mio € vila Moskovič
4. Robert Golob, 4 mio preplačanih “nagrad” v državnem podjetju,
5. Miodrag Ðorðević, 700.000 €… https://t.co/rGSuvfyFgp— Janez Janša (@JJansaSDS) February 28, 2025
Med primeri, ki jih je Janša izpostavil, so imena, ki že dalj časa burijo javnost, poslovne aktivnosti pa domnevno sporne. Eden takih je primer nekdanjega šefa Zveze komunistov Milana Kučana, ki je za svojo hišo v Murglah, katere tržna vrednost naj bi bila pol milijona evrov, odštel zgolj 35 tisoč evrov. Takrat je bila vrednost hiše ocenjena na nekaj manj kot sto tisoč nemških mark, kupnina pa je znašala okoli 66 tisoč mark. Vendar pa je vrednost nepremičnin v Murglah krepko poskočila – spomnimo: eno od funkcionarskih hiš v Murglah je kupil tudi zadnji predsednik predsedstva SRS Janez Stanovnik, kasneje šef zveze borcev. Pokojni Stanovnik naj bi v nakup hiše vložil preračunano deset tisoč evrov, pred leti pa je hišo prodal za okoli pol milijona evrov.
Spomnite se, kaj se je dogajalo z nepremičninami, ki jih je po vojni zasegla nekdanja komunistična partija. Prav stranka SD je do večine svojih nepremičnin prišla na lažji način – kot lastnik se je vpisala na nepremičnine, ki jih je prej upravljala Zveza komunistov in so bile v prejšnjem sistemu družbena, torej skupna last. Med temi je najbolj izstopala stavba na Tomšičevi za parlamentom, ki jo je SDP zamenjala z državo za Moskovičevo vilo na Levstikovi. V vili Moskovič so imeli sedež, potem pa na račun njene prodaje lani “zasliužili” 1,6 milijona evrov.
V tem kontekstu je še posebej zanimiv primer Roberta Goloba, ki je bil pred prevzemom predsedniške funkcije v Gen-I, podjetju v večinski državni lasti, pogosto predmet kritik zaradi izjemnih nagrad in plač, ki naj bi presegale zakonske omejitve za vodilne v državnih podjetjih. Golob je v času svojega vodenja Gen-I prejel letne plače in nagrade v višini, ki so daleč presegle zakonodajno določene omejitve, kar je vzbudilo številne pomisleke o tem, kako se vladna podjetja obravnavajo v luči zakonodaje o plačah v državnih podjetjih. Kljub temu, da je Golob del denarja, ki naj bi bil namenjen kot nagrada, naknadno podaril v dobrodelne namene, javnost še vedno dvomi o pravičnosti tega postopka.
Veliko razburjenja je sprožila tudi zadeva “parkirišča Stožice”, v katero je bil vpleten ljubljanski župan Zoran Janković – ljubljansko okrožno sodišče je Jankovića in šest soobtoženih sicer oprostilo obtožb v omenjeni zadevi, tožilstvo pa mu je takrat očitalo zlorabo položaja za pridobitev velike protipravne premoženjske koristi in goljufijo na račun sredstev EU. A kljub temu, da je zadeva zaključena, še vedno ostajajo črni madeži – veliko jih je bilo takrat prisiljenih zapreti dejavnost in razglasiti osebne stečaje. Eden pa je zaradi vsega hudega celo storil samomor.
Po uradnih podatkih mestne občine naj bi bila takrat cena graditve Stožic 114 milijonov evrov. A k temu je treba prišteti še bančno luknjo, ki je nastala zaradi projekta, skupno okoli 21 milijonov evrov. Dolgovi do podizvajalcev so leta 2018 znašali še nadaljnjih 30 milijonov evrov. Na portalu Pod črto so takrat izračunali, da Stožice sploh niso rentabilne; Ljubljančani so za njihovo obratovanje plačevali po 850 milijonov evrov na leto. Projekt je bil tudi slabo načrtovan; računsko sodišče je ugotovilo, da občina ni pripravila nobene analize vzdrževanja in financiranja delovanja športnih objektov v Stožicah, športni objekti pa samo s tržno dejavnostjo ne morejo pokriti vseh stroškov svojega delovanja.
Robert Golob se je zavedal, da dober odnos s pravosodno vejo oblasti pomeni zaščito pred slovensko pravno državo. Kljub lanskoletni povišici sodniških plač, sodstvo ni bilo zadovoljno, saj je ustavno sodišče razsodilo, da so plače sodnikov neustavno nizke. Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je zagovarjal višje plače, pri čemer bi bil po novem sistemu bolje plačan kot predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob. Septembra 2024 je Đorđević prejel 7.765 evrov bruto plače in 6.918 evrov poračuna. Kljub neuspešnemu poskusu zvišanja sodniških plač je nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan dobila nadomestilo, ker si po odstopu ni našla nove zaposlitve, potem ko jo je odnesel sporni nakup nepremičnine iz državnih rezervacij.
A. H.