Evropska komisija dvomi, da je slovenski decembrski predlog glede NLB enakovreden prvotni prodajni zavezi, zato je začela s poglobljeno preiskavo, so danes uradno sporočili v Bruslju. Ključno je zagotoviti, da bo banka dolgoročno sposobna preživeti in bodo članice unije enako obravnavane, poudarja komisarka za konkurenco Margrethe Vestager. Poleg tega, da smo davkoplačevalci našo največjo banko večkrat dokapitalizirali, so v njej v času Pahorjeve vlade tudi na veliko prali iranski denar za potrebe terorizma.
“Slovenija je predlagala spremembe svoje zaveze o prodaji 75 odstotkov svojih delnic v NLB in zamudila rok iz obstoječe zaveze. Države članice so dolžne izpolnjevati svoje zaveze. Na tej stopnji komisija dvomi, da je novi predlog Slovenije enakovreden prvotni zavezi, zato je začela poglobljeno preiskavo,” je poudarila komisarka za konkurenco Margrethe Vestager.
Vestagerjeva je poudarila, da morajo poskrbeti, da bo NLB, ki je prejela znatno državno pomoč, dolgoročno sposobna preživeti, tudi zaradi slovenskih davkoplačevalcev. “Pri tem moramo zagotoviti enako obravnavo vseh držav EU. V času te preiskave bomo še naprej konstruktivno sodelovali s slovenskimi organi.”
Državna pomoč leta 2013 je bila nezakonita
Delna prodaja državnega deleža v NLB je ključna zaveza za zagotovitev dolgoročne sposobnosti preživetja banke, na podlagi katere je komisija decembra 2013 odobrila znatno državno pomoč banki v vrednosti do 2,32 milijarde evrov. Slovenija je maja 2017 zaprosila za postopno prodajo svojih delnic NLB v dveh tranšah, kar je komisija odobrila, so ob sprožitvi preiskave spomnili v Bruslju.
Vendar pa Slovenija po navedbah komisije po tem, ko je junija 2017 zadržala prodajo NLB, ni izvedla prodaje prve tranše svojih delnic v NLB do konca leta 2017. Prav tako ni imenovala skrbnika, da bi tako izpolnila alternativno zavezo o odprodaji njenih balkanskih hčerinskih družb. “Glede na to, da Slovenija ni izpolnila svojih zavez, državna pomoč NLB iz leta 2013 ni bila izvedena zakonito,” poudarja komisija.
Nova klofuta Cerarjevi vladi
Komisija poleg tega dvomi, da se alternativni ukrepi, ki jih je decembra 2017 predlagala Slovenija, lahko štejejo za enakovredne prvotni zavezi Slovenije, poroča STA. Zaradi navedenega je torej danes začela poglobljeno preiskavo. Slovenski organi in druge zainteresirane tretje osebe imajo tako možnost, da predložijo pripombe na predhodno mnenje komisije, ne da bi to vplivalo na izid preiskave.
C. Š.