Gospodarski minister je dejal, da mu “kot socialnemu demokratu mi ni vseeno, da ljudje izgubljajo službe v takih podjetjih, ki imajo zelo dobre rezultate”, pri tem pa pozablja, da je Union in Laško bankrotiral prav “Kučanov našizem”. Heineken je podjetje rešil, drugače bi povsem propadli.
Gospodarski minister Matjaž Han je izrazil razočaranje nad razvojem dogodkov v zvezi z zaključevanjem licenčne proizvodnje brezalkoholnih pijač blagovnih znamk Sola in Zala Pivovarne Laško Union v Ljubljani. Ta se počasi zaključuje. 50 delavcev je tako dobilo odpoved, na ljubljanski lokaciji pa jih od 410 ostaja zaposlenih okoli 170. Han pozablja, da je prav povzpetništvo članov Foruma 21 pripeljalo do prodaje nekoč slovenskega ponosa.
Pivovarna Laško Union je januarja blagovni znamki pijač Sola in Zala prodala slovenski družbi Nika Bev, za katero stoji hrvaško podjetje Stanić Beverages. Skladno s pogodbo se bo konec tega meseca zaključila licenčna proizvodnja omenjenih brezalkoholnih pijač na ljubljanski lokaciji pivovarne. Zaradi zaustavitve proizvodnje so bili primorani vročiti odpovedi delovnega razmerja 50 zaposlenim, na ljubljanski lokaciji Pivovarne Laško Union pa po zaključku proizvodnje brezalkoholnih pijač ostaja zaposlenih okoli 170 delavcev. Odpravnine so bile izplačane skladno z zakonodajo, so potrdili za Večer, čeprav so delavci v petek glede na poročanje več medijev dejali, da se počutijo opeharjene, saj da jim je bila odpravnina nakazana kot plača, zaradi česar so morali plačati davek, medtem ko je odpravnina do višine desetih plač neobdavčena. Na dogajanje se je danes odzval tudi minister za gospodarstvo Matjaž Han, ki je novinarjem v DZ dejal, da ga zadeva žalosti in da mu “kot socialnemu demokratu mi ni vseeno, da ljudje izgubljajo službe v takih podjetjih, ki imajo zelo dobre rezultate”.
Han pozablja zgodbo, ki je pripeljala do današnjega dogajanja
Pisalo se je leto 2015, ko so slovenski pivovarji dobili nove lastnike, nizozemskega velikana Heinekena. Kljub temu, da ima njihov logotip v sebi rdečo zvezdo, se te prodaje slovenski levičarji niso veselili, nasprotno, slovenska javnost je to videla kot “izdajo”. Laško in Union sta bila cvet slovenskega gospodarstva in del slovenske narodne dediščine, vendar je bila prodaja skoraj nujna, saj zaradi povzpetništva določenih danes ne bi obstajala, če je ne bi “rešil” Heineken. Če je ne bi prodali, bi šla v stečaj, saj je bila skupina Laško do vratu v dolgovih, v to pa so jo pripeljali njeni dosedanji lastniki in upravljalci.
Turnškovo ustvarjanje monopola
Njen takratni dolgoletni direktor Tone Turnšek je hotel pod svoj nadzor prevzeti celotno industrijo pijače in ustvariti monopol. Sicer mu je uspelo, vendar vse dokler niso začeli padati okostnjaki iz omare. Spomnimo, da je bil Turnšek med ustanovnimi člani Kučanovega Foruma 21. Leta 2000 je Turnšek prevzel Radensko. Leta 2001 se je začela dolgotrajna “pivovarska vojna” za prevzem Uniona. To je trajalo leta, v igro pa so stopili tudi vplivni člani Foruma 21. Takrat je nastala skovanka “nacionalni interes”, teorija o koristnosti domačega lastništva, ki se je v le nekaj letih izkazala kot smrtonosni virus. Pa ne zaradi tega, ker bi bilo domače lastništvo samo po sebi slabo, ampak ker so bili slabi tisti, ki so se razglašali za nosilce nacionalnega interesa.
Za Turnškom je Laško prevzel prevzel Boško Šrot, eden od Turnškovih bližnjih sodelavcev. Šrotovo lastništvo je ostalo dalj časa prikrito in je na dan prišlo šele, ko se je ladja potapljala. Ta je s svojim finančnim cunamijem izčrpal vse, kar se je izčrpati dalo. Po njegovem propadu pa so večinski lastniški delež prevzele banke upnice. Banke pa čisto zdravorazumsko ne morejo biti lastniki: njihova vloga je drugačna. Lastniški deleži bank upnic so bili v Laškem anomalija, ki bi se morala rešiti takoj po Šrotovem padcu, a se je vlekla do nakupa Heinekena, ki je praktično rešil nekoč slovenski ponos.
Prodaja Laškega je bila praktično nujna. V nasprotnem primeru bi slovenska pivovarska industrija izumrla. S prodajo pa se je na tudi simbolični ravni presekal eden od številnih gordijskih vozlov, ki jih je v zadnjih dvajsetih letih ustvarila strategija nacionalnega interesa. Propad Pivovarne Laško je nastal po enaki gospodarski logiki in postopkih, ki so pokopali številne druge velikane, med katerimi je tudi nekaj takih iz vrst istega ideološkega razmišljanja, kot ga zastopa Han in njegovi socialni demokrati, zato je njegovo presenečenje danes odveč.
A. H.