Slovenska vlada je del mednarodnega evangelija električne mobilnosti, pri tem pa ji izdatno pomagamo tudi davkoplačevalci, ki financiramo nakupe dragih električnih vozil do 45 tisoč evrov. Vlada tako zelo forsira električna vozila, da so olajšav deležna celo podjetja. A osnova elektromobilnosti je v besedi elektrika. Električne avtomobile je treba napolniti, tu pa smo – kot pri vseh stvareh, kjer je v igri električno omrežje, izredno nekonkurenčni. Električna vozila polnimo skoraj najdražje v EU.
Portal Visual Capitalist je objavil graf, ki prikazuje povprečne stroške 25-minutnega hitrega polnjenja električnega avtomobila na 100 km na javni postaji v različnih evropskih državah. Podatki izvirajo iz Evropskega observatorija za alternativna goriva (EAFO) od leta 2024. Da bi upoštevali razlike med električnimi avtomobili, je bil za nabor podatkov upoštevan model Tesla 3. Informacije o cenah so bile pridobljene iz javnih postaj za hitro polnjenje z enosmernim tokom. EAFO je nato izračunal eno povprečno ceno na državo.
Najdražji Norveška in Slovenija
V večini Evrope se stroški polnjenja gibljejo med 0 in 5 € na 100 km. Cenejše izstopajoče države so: Islandija (2,9 €), Portugalska (3,2 €) in Finska (4,6 €). V Sloveniji pa je 100 kilometrov električne mobilnosti vrtoglavo dragih – če se boste hoteli voziti 100 kilometrov, boste odšteli kar 17 evrov.
Euronews poroča, da islandski izdatni obnovljivi viri energije znižujejo cene polnjenja električnih vozil. Na portalu pa posebej izpostavljajo Norveško in Slovenijo s stroški polnjenja med 17 in 19 € na 100 km, pri tem pa poudarjajo, da so te vrednosti tudi odraz virov električne energije, cen energije in davkov v državi. Na Norveškem so na primer cene 25 % višje od povprečja EU. Na splošno imajo države z večjim deležem obnovljive energije nižje cene, medtem ko imajo države z dragim uvozom energije (kot je Nemčija) višje cene.
Zeleni prehod le na papirju
Podatki niso presenetljivi. Polnilna infrastruktura v Sloveniji močno šepa, zasebni ponudniki, ki so zgradili javne polnilnice, pa se morajo prilagajati visokim cenam elektrike (ki so ene najvišjih v EU, z novim načinom obračunavanja elektrike pa bodo gotovo še višje). Kaj torej to pove o slovenskem zelenem prehodu? Da je zgrajen na besedah, obljubah in kazanju kreposti.
Zeleni prehod že financiramo, a kaj od tega dobimo?
Že zdaj na vsaki položnici za elektriko in od vsakega litra goriva plačujemo ogromne dajatve za t. i. zeleni prehod, specifično tudi za prehod na električno mobilnost. O javni mreži električnih polnilnic pa se medtem sploh ne pogovarja.
Večina denarja iz skladov, kamor se stekajo sredstva za prehod na električno mobilnost, gre za subvencije dragih športnih terencev za bogate, ne pa za nujne stvari, kot sta nadgradnja omrežja in vzpostavitev polnilnih postaj, kar je sploh predpogoj za električno mobilnost.
Elektrika naklepno vsak dan dražja
Še več – država dela vse za to, da bi bila električna energija čim dražja, saj forsira obnovljive vire energije tudi tam, kjer niso primerni, in za sabotažo TEŠ6 ter novega bloka jedrske elektrarne. Dokler bo tako kot danes, se bodo z električnimi avtomobili vozili le bogataši – na račun tistih, ki jih je čez dan strah uporabljati pralni stroj zaradi visokih tarif, ki jih je prinesel nov obračun omrežnine.
I. K.