Drsimo: Slovenijo v 20 letih prehitele številne nekoč zaostale države

Datum:

Od desetih držav, ki so leta 2004 vstopile v Evropsko unijo, je Slovenija kot država z najboljšim izhodiščem zdrsnila proti dnu. Prehitele so nas višegrajske in baltske države. “Prehitela nas je Češka, dohitela Estonija, če se pri nas nič ne spremeni, nas bosta do konca desetletja prehiteli tudi Poljska in Hrvaška,” navaja poslovnež dr. Matej Kovač.

                   

Prvega maja je minilo 20 let, odkar je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije (EU). To je bila peta in največja ter najbolje pripravljena širitev EU v njeni dosedanji zgodovini. Slovenija je v EU vstopila skupaj s še devetimi državami Srednje in Vzhodne Evrope. Pred tem je prilagodila svojo zakonodajo evropskim pravilom, razen na področjih, kjer so bile na pogajanjih dogovorjene nekatere izjeme in prehodna obdobja.

O vstopu Slovenije v EU smo v Sloveniji glasovali na posvetovalnem referendumu, za vstop je glasovalo 89,64 odstotka vseh slovenskih volivk in volivcev. 1. maja 2004 je nato Slovenija po končanem pristopnem procesu postala polnopravna članica EU. Danes smo del skupnosti 27 držav članic. Podpora EU med Slovenci še danes ostaja visoka oziroma nad povprečjem.

Kot takšni smo del velike družine, ki je gospodarsko, družbeno in politično zelo povezana. Zastopani smo v vseh institucijah EU in sodelujemo pri vseh odločitvah, ki jih te institucije sprejemajo. Imamo zagotovljenega komisarja v Evropski komisiji (ministra v evropski vladi). V Evropskem parlamentu smo imeli doslej osem poslancev, po novem jih bo devet. Kot takšni imamo tudi enakopraven glas z vsemi drugimi državami članicami pri odločitvah tako v parlamentu kot v Svetu EU. Slovenija je Svet EU doslej vodila dvakrat, obakrat v času, ko je vlado vodil Janez Janša. Prvič je Slovenija predsedovala Svetu EU v prvi polovici leta 2008, drugo predsedovanje je sledilo v drugem polletju 2021.

Prednosti vstopa v EU je veliko. Poleg finančnih in razvojnih prednosti članstva so se slovenskim državljanom odprle tudi možnosti za zaposlovanje v drugih državah članicah. Po vstopu Slovenije v schengensko območje ob koncu leta 2007, s katerim je bil odpravljen nadzor na notranjih mejah, pa je zelo poenostavljeno tudi potovanje znotraj EU. Zelo pomembno je tudi, da je slovenščina postala uradni jezik EU.

Bili smo vodilni

Slovenija je že tri leta po vstopu v EU, 1. januarja 2007, v času, ko je vlado vodil Janez Janša, finančni minister pa je bil Andrej Bajuk, kot prva med novimi članicami sprejela skupno evropsko valuto (evro). Vstop v evroobmočje ni bil samoumeven. S prevzemom evra je Slovenija še poglobila svojo povezanost z drugimi državami EU. Skupno valuto je naša država prevzela kot 13. v skupini članic EU, kar je pomembno poenostavilo poslovanje podjetij in plačevanje državljanov.

Foto: Bobo

Poleg Slovenije so 1. maja 2004 v EU vstopili še Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Ciper in Malta. To je bila največja širitev v zgodovini EU tako po številu prebivalcev kot po številu držav. Večina držav, ki so se pridružile povezavi, je bila še poldrugo desetletje prej del komunističnega bloka. Poleg Slovenije tako dve desetletji članstva v EU danes praznujejo še v devetih državah.

V nadaljevanju zato predstavljamo, kako se je od vstopa EU do danes spremenila kakovost življenja in kakšen je položaj Slovenije v razmerju do preostalih članic. Osredotočamo se predvsem na gospodarsko stanje, ki označuje tudi stopnjo blaginje državljanov.

Zapravljena ekonomska prednost

Splošna ugotovitev je, da je Slovenija po dveh desetletjih v EU večinoma zapravila ekonomsko prednost. Kupna moč prebivalstva v Sloveniji se je med desetimi državami, ki so leta 2004 vstopile v EU, okrepila najmanj. Slovenski bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je naraščal za dva odstotka letno, v drugih državah tudi do 31. Nasploh v gospodarstvu navajajo, da so druge države bolje izkoristile vstop v EU, saj so vodile boljšo gospodarsko politiko.

Statistični podatki kažejo, da je po kazalniku BDP na prebivalca v skupni enoti standardi kupne moči (SKM) kot merilu gospodarske razvitosti leta 2004 med desetimi novimi članicami v EU najbolje kazalo Cipru, ki je imel vrednost enako povprečju EU (tj. 100). Drugih devet članic je imelo vrednost nižjo od povprečja EU. Najbolje med njimi se je uvrstila Slovenija, ki je dosegla 88 odstotkov povprečja EU, najnižjo vrednost pa je imela Latvija s 47 odstotki.

V letu 2022 je bila vrednost tega kazalnika med izbranimi evropskimi državami najvišja na Malti (4 odstotke višja od povprečja EU), sledil ji je Ciper (94 odstotkov povprečja EU), na tretjem mestu pa sta bili Slovenija in Češka (90 odstotkov povprečja EU). Najnižji BDP na prebivalca v SKM sta v letu 2022 imeli Latvija (73 odstotkov povprečja EU) in Slovaška (71 odstotkov povprečja EU).

Najbolje v obdobju 2004 do 2008

V Sloveniji smo v dvajsetletnem obdobju najvišjo vrednost BDP na prebivalca v skupni enoti SKM z 91 odstotki povprečja dosegli leta 2008. Povečanje v letih od 2004 do 2008 je bilo izredno, vlado je takrat vodila Slovenska demokratska stranka s premierjem Janezom Janšo. Nato je globoka država pripravila izmišljeni “veliki pok iz Finske”, imenovan Patria, vodenje države so po volitvah leta 2008 prevzeli v tranzicijski levici in naša pot je šla samo navzdol. O tem pričajo tudi uradni statistični podatki, o katerih pa globoka država, vključno s sebi podrejenimi največjimi mediji v državi, ne poroča veliko.

Podatki o blaginji gospodinjstev

V nobeni od držav, ki so skupaj s Slovenijo vstopile v EU, potrošnja ni bila niti leta 2004 niti 2022 višja od povprečja EU. Dejanska individualna potrošnja, ki je izražena v SKM, namreč zelo dobro odraža materialno blaginjo gospodinjstev. V Sloveniji je vrednost tega kazalnika leta 2022 dosegla 87 odstotkov povprečja EU. Leta 2004 je bila stopnja 82-odstotna, povečanje v dvajsetih letih je bilo le 6,1-odstotno. Na Poljskem je bilo povečanje za 52,6 odstotka, v Litvi celo za 62 odstotkov, v Latviji pa za 52 odstotkov. Nasploh podatki kažejo, da so baltske pa tudi višegrajske države v letih po vstopu v EU zelo napredovale.

Skromna rast BDP na prebivalca

Pomemben podatek je tudi BDP na prebivalca v SKM. Po tem BDP kot merilu gospodarske razvitosti je leta 2004 med desetimi novimi članicami v EU najbolje kazalo Cipru, ki je imel vrednost enako povprečju EU (tj. 100). Preostalih devet članic je imelo vrednost nižjo od povprečja EU. Najbolje med njimi se je takrat uvrstila Slovenija, ki je dosegla 88 odstotkov povprečja EU, najnižjo vrednost pa je imela Latvija s 47 odstotki.

V letu 2022 je bila vrednost kazalnika med izbranimi evropskimi državami najvišja na Malti (za 4 odstotke višja od povprečja EU), sledil ji je Ciper (94 odstotkov povprečja EU), na tretjem mestu pa sta se znašli Slovenija in Češka (90 odstotkov povprečja EU). Najnižji BDP na prebivalca v SKM sta v letu 2022 imeli Latvija (73 odstotkov povprečja EU) in Slovaška (71 odstotkov povprečja EU). V Sloveniji smo v dvajsetletnem obdobju najvišjo vrednost BDP na prebivalca v SKM z 91 odstotki povprečja dosegli leta 2008.

Katastrofalni podatki za leto 2024

Podatki za prve mesece v letu 2024 kažejo padec vrednosti vseh pomembnih kazalnikov. Vrednost industrijske proizvodnje v prvem četrtletju je nižja kot v istem obdobju lani. Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila za  5,9 odstotka nižja kot februarja. Najbolj se je znižala v rudarstvu, in sicer za 15,2 odstotka, sledile so predelovalne dejavnosti za 3,5 odstotka ter oskrba z električno energijo, plinom in paro za 2,2 odstotka.

Vrednost industrijske proizvodnje se je na mesečni ravni znižala pri vseh treh namenskih skupinah izdelkov: pri izdelkih za investicije za 5,4 odstotka, pri izdelkih za vmesno porabo za 5,1 odstotka in pri izdelkih za široko porabo za 2,9 odstotka.

V primerjavi s prejšnjim marcem je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje nižja za 6,9 odstotka, nižja je bila tudi v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, in sicer za 2,9 odstotka.

Nadalje smo priča več stečajem kot pred letom dni. Število stečajev se je v primerjavi s februarjem in povprečjem leta 2021 povečalo (za 15,2 in 1,3 odstotka). Četrtletno se je število stečajev letos povečalo na vseh ravneh – v primerjavi s prejšnjim četrtletjem za kar 26,0 odstotka.

Najizrazitejši porast so zaznali v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih – v primerjavi s prejšnjim četrtletjem za 366,7 odstotka, z istim četrtletjem leto prej za 133,3 odstotka in s povprečjem 2021 za 107,4 odstotka.

Skrb zbuja tudi, da je vrednost blagovne menjave marca nižja. Izvoz je bil marca letos vrednostno nižji za 2,1 odstotka. Vse to so podatki, ki tudi za leto 2024 ne vzbujajo optimizma.

Dr. Matej Kovač: “Prehitela nas je Češka, dohitela Estonija, če se pri nas nič ne spremeni, nas bosta do konca desetletja prehiteli tudi Poljska in Hrvaška”

Dr. Matej Kovač, poslovnež in svetovalec: “Kar zadeva možnosti za razvoj gospodarstva in rast blaginje, sta imeli Slovenija in Češka na začetku tranzicije najboljši izhodiščni položaj. Slovenija je bila celo v rahli prednosti, ker je imela relativno več majhnih zasebnih podjetij in relativno več gospodarskih družb s prodajnimi izkušnjami na konkurenčnih zahodnih trgih. Do vstopa v EU ter celo do nastopa svetovne finančne in gospodarske krize je Slovenija imela primat v razvitosti med vsemi novimi članicami EU in celo manj razvite nove članice z izjemo Estonije nas niso dohitevale. Zato se moramo zahvaliti diktatu EU, ki je od novih članic zahteval, da so pripravljene na prost pretok dobrin, ljudi in kapitala.

Matej Kovač (Vir: Časnik.si)

V zadnjem desetletju je EU izgubila fokus pri delovanju enotnega trga in konkurenčnosti. Evrokrati so se začeli posvečati predvsem socialnemu inženiringu, v domačih logih pa vse bolj prevladuje ekonomska politika skrajne levice. Rezultati so na dlani. Prehitela nas je Češka, dohitela Estonija, če se pri nas nič ne spremeni, nas bosta do konca desetletja prehiteli tudi Poljska in Hrvaška.

Vida Kocjan

Sorodno

Zadnji prispevki

Vlada se hvali z obnovljivimi viri, v resnici smo odvisni od ruskega plina, ki ga uvozimo iz Avstrije

Slovenija je lani prvič dosegla cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih...

Golobova pokojninska reforma: manjše pokojnine in delali bomo dlje

Danes bo potekalo prvo srečanje, kjer bodo socialni partnerji...

Na zdravnike se vrši pritisk, da pri tem morajo sodelovati…

Novomeški škof Andrej Saje se je kot predsednik slovenske...

Dve tretjini Američanov nezadovoljnih z gospodarskim stanjem države

Po anketi, ki jo je naročila medijska hiša CBS,...