Sindikat poštnih delavcev je v ponedeljek uresničil grožnje in začel stavkati, državljani pa so se bili prisiljeni soočiti še z dodatnimi motnjami v delovanju socialističnih poštnih storitev, s katerimi že tako ali tako nihče več ni zadovoljen. Stavkajoči tako državno družbo izsiljujejo za višje plače, pa čeprav povprečno mesečno izplačilo v dostavi že zdaj znaša prek 1.000 evrov neto, za poštnimi okenci pa celo skoraj 1.200 evrov neto. Uprava se je sicer pripravljena pogovarjati tudi o dvigu plač, a nikakor ne na način, ki bi ogrozil poslovanje in delovna mesta. Za komentar smo prosili analitika Mitjo Iršiča, ki odziv menedžmenta ocenjuje kot korekten, kritičen pa je do stavkajočih, ki jim je, po njegovih besedah, težko razložiti ekonomsko resničnost. Rešitev za izboljšanje poštnih storitev je tako privatizacija Pošte Slovenije skupaj z liberalizacijo trga, ki bo ne le omogočil boljšo kakovost poštnih storitev potrošnikom, pač pa tudi boljše pogoje zaposlenim. Številne države imajo že izredno dobre izkušnje s privatizacijo svojih poštnih podjetij!
Sindikat poštnih delavcev SPD, eden od dveh reprezentativnih na Pošti Slovenije, je po neuspešnih pogajanjih v ponedeljek uresničil grožnjo in začel stavkati. V SPD vztrajajo pri desetodstotnem dvigu plač, uprava državnega podjetja pa pravi, da bi z ugoditvijo zahtevi pošta že naslednje leto poslovala negativno. Razlikujejo se tudi ocene glede udeležbe. Medtem ko so iz sindikata dopoldne sporočili, da se jim je pridružila več kot polovica vseh pismonoš in tistih, ki delajo za poštnimi okenci, med njimi naj bi bilo kar 70 odstotkov vseh poštarjev v jutranji dostavi, naj bi se po podatkih poslovodstva stavki pridružila manj kot tretjina zaposlenih. Kot je za Slovensko tiskovno agencijo povedal predsednik sindikata Saša Gržinič, skoraj ni pošte v Sloveniji, kjer pismonoše ne bi stavkali, marsikje skupaj s sodelavkami in sodelavci na poštnih uradih. Delo so po njegovih informacijah ustavili po vsej državi, v največjem deležu na Obali, od koder sindikat tudi prihaja, visoka udeležba je tudi v Mariboru, Celju, Novem mestu in Kranju.
Zaposleni za poštnimi okenci prejemajo skoraj 1.200 evrov mesečno neto
Ob začetku stavke Sindikata poštnih delavcev je generalni direktor Pošte Slovenije Boris Novak povedal, da so se pripravljeni pogovarjati tudi o dvigu plač zaposlenim, a na način, ki ne bo ogrozil poslovanja in delovnih mest. Medtem ko v sindikatu menijo, da stavka več kot polovica zaposlenih, je teh po mnenju uprave manj kot tretjina. Trenutno povprečno mesečno izplačilo v dostavi znaša 1.040 evrov neto, za zaposlene za poštnimi okenci pa 1.194 evrov neto. Ugoditev stavkovnim zahtevam sindikata bi pomenila, da bi pošta z letom 2020 začela poslovati negativno. Poleg že februarja dogovorjenega šest milijonov evrov težkega povečanja mase plač v letošnjem letu ter dodatnih 11 milijonov evrov v letu 2020 bi dodaten desetodstoten dvig pomenil še dodatnih 12 milijonov evrov. “Na takšen nerealno pričakovan dvig plač ne moremo pristati. Po našem mnenju je stavka neupravičena, saj že obstoječi sporazum izboljšuje pogoje za zaposlene. Zato smo na pogajanjih povedali, da se sicer lahko pogovarjamo o zvišanju plač in dogovor prenesemo v leto 2020, ko se bodo začela tudi pogajanja o novi kolektivni pogodbi,” je dejal Novak.
Državljani smo s socialističnimi poštnimi storitvami vse bolj nezadovoljni
Za komentar smo prosili tudi analitika Mitjo Iršiča, ki je uvodoma poudaril, da tako kot številni Slovenci s poštnimi storitvami ni pretirano zadovoljen: “Paketi včasih potrebujejo tudi štiri dni, da prispejo v 30 kilometrov oddaljen kraj. Amazon mi pakete dostavlja v treh dneh. Tudi redno menjevanje poštarjev in posledična zmedenost novih delavcev, ko si moramo potem sosedi ves teden izmenjevati pisma, ki so prišla na napačen naslov, ne govori v prid kakovosti poštnih storitev.” Uslužbenci po njegovem mnenju živijo v nekem svojem svetu: “Zdi se jim, da jim je svetovna konjunktura nekaj dolžna, čeprav sama gospodarska rast nima nič ali pa zelo malo z njihovo osnovno dejavnostjo. Očitno so izbrali napačen poklic – če želijo žeti sadove gospodarske rasti, naj gredo za tekoči trak.” Plače v na primer kovinsko-predelovalni industriji so nadpovprečne, ko so zaposleni podpisali pogodbo s Pošto Slovenije, so se s podpisom tudi izrekli, da se zavedajo ekonomskih resničnosti tega poklica.
Analitik Iršič kritičen do stavke: Vodstvo se je odzvalo korektno, a zaposlenim v državnem podjetju je težko razložiti ekonomsko resničnost
Očitno pa je, kot opaža tudi Iršič, da so se javni uslužbenci po vzoru šolnikov, policistov in drugih naučili, da je dobro cepetati na mestu in zahtevati, dokler nekdo od zgoraj ne razveže mošnje: “Takšne stavke so endemične, odkar je Marjan Šarec javni upravi pomežiknil, da lahko dobi vse, kar si želi, da bo le on ostal na oblasti. Ta rak rana izsiljevalskega sindikalizma se zdaj širi še v korporativno sfero, kar je bilo predvidljivo. Po eni strani se je vodstvo odzvalo korektno, rekoč, da pošta pač ne sme končati v rdečih številkah, po drugi strani pa so vseeno bili malce preveč popustljivi do sindikatov in z retoriko o ‘pravičnem’ delodajalcu sindikatom dali povod, da še naprej izsiljujejo. Očitno je v družbi v 100-odstotni državni lasti zaposlenim težko neposredno razložiti ekonomsko resničnost, da v tej branži večje plače pač ne morejo dobiti, razen tako, da davkoplačevalci pokrijejo izgube. Dobro vemo, da si sindikat želi prav tega, in dobro bi bilo, če uprava PS to neposredno izpostavi.”
Rešitev za izboljšanje poštnih storitev je privatizacija in liberalizacija trga
Tudi tukaj se lahko vprašamo, ali je sploh potrebno, da poštne storitve izvaja podjetje v 100-odstotni državni lasti. Številne države imajo namreč dobre izkušnje s privatizacijo poštnih storitev, v Nemčiji so tako leta 2000 privatizirali Deutsche Post, pri čemer je država ohranila 20 odstotkov delnic, prav tako je že leta 1991 portugalska CTT Correios de Portugal S. A. postala borzna družba, z delnicami, s katerimi se trguje na Euronext Lisbon. Prav tako so pošto privatizirali tudi na Japonskem.
Analitika Iršiča smo povprašali tudi za mnenje o takšni možnosti, glede česar je povedal, da izkušnje iz drugih držav nedvomno kažejo, da privatizacija poštnih storitev ne poslabša, pač pa jih izboljša, a to je po Iršičevih besedah možno le z ustrezno konkurenco in delujočo prostotržno ekonomijo: “Kaj se zgodi, ko se več podjetij bori za naše storitve, pa že vemo iz telekomunikacijskega sektorja – zlomljeni monopoli prinašajo več izbire, kakovostnejšo ponudbo in konkurenčnejše cene. Plače pa lahko le tedaj zares sledijo gospodarskim trendom. V državni lasti pač ne morejo.”
Kot pojasnjuje Iršič, so se načrti za privatizacijo Pošte Slovenije pojavili že leta 2007: “Če bi imeli vmes še kakšen desni mandat, bi najbrž pošta že bila privatizirana, kar ne bi le izboljšalo kakovosti storitev in pogojev za delo, ampak bi preprečevalo tipične slovenske korporativne rabote – spomnimo, kako je AUKN pod vodstvom Dagmar Komar PS olajšal za polovico dobička, ko jo je prisilil, da kupi ničvredne delnice NKBM. Če želimo funkcionalno podjetje, sta predpogoj dve komponenti: privatizacija in sistemska liberalizacija trga.” A takšni ukrepi bodo, kot opozarja Iršič, pod levimi vladami ostali mokre sanje.
Rok Krajnc