Rusofilom nedvomno ne bo povšeči podatek, da v Evropi vlada visoka podpora sankcijam Rusiji in pomoči Ukrajini. Najnovejši Eurobarometer namreč razkriva, da kar 73 odstotkov državljanov Evropske unije podpira konkretne akcije, ki so usmerjene proti ruski oblasti, in finančno, vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini.
Kljub številnim izzivom, s katerimi se trenutno sooča Evropa, obstaja široko odobravanje podpore EU Ukrajini in posebnim ukrepom, ki so bili sprejeti. Večina Evropejcev je zadovoljna tudi s sodelovanjem držav članic EU pri odpravljanju posledic vojne v Ukrajini.
Večina državljanov meni, da je ruska vojna v Ukrajini močno vplivala na njihova življenja, le manjšina jih verjame, da se bodo zaradi tega njihova življenja nadaljevala nespremenjeno. Kakorkoli, trije od štirih državljanov EU (74 odstotkov) pravijo, da odobravajo podporo EU Ukrajini po ruski invaziji, kar vključuje 33 odstotkov tistih, ki jo “močno odobravajo”, in 41 odstotkov, ki jo “do neke mere odobravajo”. Približno vsak četrti (23 odstotkov) ne odobrava podpore EU, vključno s 16 odstotki, ki podpore “nekoliko ne odobravajo”, in 7 odstotkov tistih, ki je “močno ne odobravajo”.
Rezultati ankete kažejo, da v vseh državah več ljudi odobrava kot neodobrava podpore EU Ukrajini po Putinovi invaziji. Največji delež podpore je mogoče zaslediti na Švedskem (97 odstotkov), Finskem (95 odstotkov), Nizozemskem (93 odstotkov), Danskem in Portugalskem (obe 92 odstotkov). Stopnje neodobravanja pomoči s strani EU so najvišje v jugovzhodnih območjih Evrope, kot so Grčija (48 odstotkov), Slovaška (46 odstotkov), Bolgarija (44 odstotkov) in Ciper (42 odstotkov). Slovenija je z 69 odstotki nekoliko pod povprečjem, ki sicer znaša 74 odstotkov.
Če pa si pogledamo morebitna razmerja med javno podporo Ukrajini in gospodarskim položajem državljanov, se pojavijo številna zanimiva spoznanja: Prvič, obstaja pozitivna korelacija med odobravanjem podpore EU Ukrajini s strani državljanov in BDP njihovih držav na prebivalca. Z drugimi besedami, države z višjim BDP na prebivalca bodo bolj verjetno odobravale podporo EU Ukrajini. Opaziti je mogoče, da ni pomembne povezave med stopnjo inflacije v državi in odobravanjem ljudi glede podpore EU Ukrajini. Podobno stopnja brezposelnosti v državi ne vpliva na verjetnost, da bodo njeni državljani odobrili podporo EU Ukrajini.
Tudi večina državljanov EU, ki imajo težave s plačevanjem računov, odobrava odnos EU do Ukrajine (66 odstotkov) in le 31 odstotkov je takih, ki podpore ne odobravajo.
Socialno-demografska analiza razkriva, da višje izobraženi, torej tisti, ki so opustili izobraževanje pri 20 letih ali več, bolj verjetno odobravajo podporo EU Ukrajini po ruski invaziji (81 odstotkov) v primerjavi s tistimi, ki so z izobraževanjem zaključili v starosti od 16 do 19 let (71 odstotkov), ki so zaključili s šolanjem pri 15-ih letih ali celo prej (66 odstotkov).
Med družbeno-poklicnimi skupinami je delež, ki odobrava podporo EU, najvišji med menedžerji (84 odstotkov) in najnižji med gospodinjami (63 odstotkov). Mlajši anketiranci bodo nekoliko bolj verjetno odobravali EU podporo Ukrajini po ruski invaziji (podpira jo 77 odstotkov starih od 15 do 24 let, v starejših starostnih skupinah pa se podpora giba med 73 do 75 odstotki). Odobritev podpore EU Ukrajini je višja med anketiranci, katerim je splošna podoba EU pozitivna.
Na severu EU najbolj naklonjeni sankcijam proti Rusiji
Anketirance so nato prosili, naj podrobneje razmislijo o različnih ukrepih, ki jih je EU sprejela za podporo Ukrajini od začetka vojne, kot so sankcije proti ruski vladi ali finančna, vojaška in humanitarna podpora. Približno trije od štirih državljanov EU (73 odstotkov) pravijo, da odobravajo ukrepe EU za podporo Ukrajini, kar vključuje 31 odstotkov tistih, ki jih “močno odobravajo”, in 42 odstotkov, ki jih “do neke mere odobravajo”. Približno eden od štirih (24 odstotkov) ne odobrava ukrepov EU, vključno s 16 odstotki, ki jih “nekoliko ne odobravajo”, in 8 odstotki, ki jih “močno ne odobravajo”.
Obstajajo razlike v stopnjah odobravanja ukrepov EU za podporo Ukrajini. V 24 državah večina vprašanih odobrava ukrepe EU, pri čemer jih več kot devet od desetih odobrava na Švedskem, Finskem (obe 96 odstotkov), Nizozemskem (93 odstotkov), Danskem (92 odstotkov) in Irskem (91 odstotkov). Večino, ki ne odobrava ukrepov EU, je mogoče najti v Grčiji in na Slovaškem, medtem ko je na Cipru enak delež tistih, ki jih odobravajo in ne odobravajo (oba deleža znašata 48 odstotkov). Ponovno so tako najnižje stopnje odobravanja ukrepov EU za podporo Ukrajini koncentrirane na jugovzhodnih območjih Evrope. Slovenija se z 71 odstotki nahaja le nekoliko pod povprečjem EU, ki v tem primeru znaša 73 odstotkov.
Tako kot prej so gospodarske razmere državljanov povezane z javno podporo Ukrajini, obstaja namreč pozitivna korelacija med odobravanjem državljanov podpore EU Ukrajini in BDP-jem njihove države na prebivalca. Hkrati pa ni pomembne povezave med stopnjo inflacije v državi in odobravanjem ljudi glede ukrepov EU za podporo Ukrajini. Podobno stopnja brezposelnosti v državi ne vpliva na verjetnost, da bodo njeni državljani odobravali ukrepe EU v podporo Ukrajine. Celo večina državljanov, katerih življenjski standard se je znižal, odobrava posebne ukrepe EU za podporo Ukrajini, razkrivajo podatki.
Nadaljnja socialno-demografska analiza kaže, da anketiranci, ki so opustili izobraževanje pri starosti 20 let ali več, bolj verjetno odobravajo ukrepe EU za podporo Ukrajini (80 odstotkov) v primerjavi s tistimi, ki so zapustili izobraževanje pri starosti od 16 do 19 let (69 odstotkov) ali starimi 15 let ali manj (64 odstotkov). Med socialno-poklicnimi skupinami je delež, ki odobrava podporo EU, najvišji med menedžerji (82 odstotkov) in študenti (79 odstotkov), najnižji pa med gospodinjami (63 odstotkov).
Če potegnemo črto, lahko rečemo, da državljani Evropske unije močno podpirajo odločitev, da Evropska unija pomaga žrtvi v vojni, torej Ukrajini. Prav tako pa so naklonjeni tudi sankcijam, ki predstavljajo znamenje podpore Ukrajini. Kot kaže ruska propaganda in rusofili, ki jih ne manjka niti v Sloveniji (konec koncev tudi levi pol slovenskih evropskih poslancev ni bil sposoben označiti Rusije kot teroristične države), niso uspeli pri svojih naporih, da bi upravičili agresijo nad Ukrajino. Ker Evropska unija temelji na spoštovanju človekovih pravic, je to nedvomno spodbuden podatek. Saj bi se v nasprotnem primeru lahko v prihodnosti dogajalo, da bi se zopet kje našel nekdo, ki misli, da lahko razpolaga z ozemljem neke druge suverene države, ki mu je ljubo.
Sara Kovač