Prejšnji teden je potekala zadnja oddaja Studio Evropa. Evropski poslanci iz Slovenije so v njej predstavili svoja stališča do žgočih vprašanj. Beseda je tekla o socialni politiki, vojni, zelenem prehodu, množičnih migracijah in prihodnjih volitvah.
V začetku decembra je v Hiši Evropske unije potekal zadnji letošnji Studio Evropa, kjer so evropski poslanci iz Slovenije predstavili dosedanje dosežke svojega mandata 2019−2024 v evropskem parlamentu. Govorili so o prihajajočih evropskih volitvah, ki bodo prihodnje leto junija, in komentirali svetovna dogajanja, in sicer od vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu pa do zdajšnjega geopolitičnega položaja Slovenije. Razpravo je moderiral urednik Večera Matija Stepišnik. Dogodka, ki so ga v živo predvajali na spletu, pa so se udeležili vsi evropski poslanci: Romana Tomc, Milan Zver, Milan Brglez, Matjaž Nemec, Franc Bogovič in Klemen Grošelj. Ljudmila Novak in Irena Joveva pa sta sodelovali prek videopovezave. V samem pogovoru so se poslanci posvetili odzivu Evropske unije na številne krize, ki so zaznamovale njihov mandat, od pandemije do vojn in energetske krize, s katero se soočamo. Prav tako je debata tekla o novem za mnoge spornem paktu o migracijah in azilu, ki naj bi ga Evropska unija sprejela do konca mandata, kot tudi o dvajsetletnici Slovenije v Evropski uniji, ki jo zaznamujemo prihodnje leto.
Evropski poslanci govorili o krizah in socialni politiki
Stepišnik je besedo najprej dal Ljudmili Novak, ki je primerjala svoja dva mandata v Bruslju in govorila o odzivu EU na pandemijo covida-19 ter o povezovanju evropskega zdravstva. Novakova na vprašanje, ali bo kandidirala za tretji mandat, ni dala jasnega odgovora. Naslednja je imela besedo Romana Tomc, ki je v zdajšnjem mandatu v Bruslju podpredsednica odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, ki šteje 55 članov iz sedmih političnih skupin. Zato je najprej govorila predvsem o socialni politiki Evropske unije. Dejala je, da so razmere na socialnem področju v posameznih državah preveč različne, da bi jih lahko poenotili ali govorili o idealu socialne unije. “Gre za področje, kjer velja subsidiarnost, se pravi vsaka država določa, kakšen socialni sistem bo imela. Bruselj na primer ne bo nikoli določal, kakšne pokojnine naj imamo v Sloveniji.” Obstaja sicer nekaj zavezujočih dokumentov, kot je direktiva o minimalni plači, ki pa daje državam proste roke glede izvedbe. Poleg tega Bruselj priporoča državam članicam določene smernice, je razložila poslanka Tomčeva. Dodala je, da je po njeni oceni tudi demografija dolgoročen izziv Evropske unije, s katerim se ne ukvarjamo dovolj. “Delež evropskega prebivalstva v svetu bo padel pod pet odstotkov, tega se moramo zavedati,” je izpostavila in poudarila, da imajo demografske politike dolgoročen učinek, kar pomeni, da se jim je treba pravočasno posvečati. Prav tako je glede prihodnosti dejala, da je skupni fokus EU, glede katerega se politiki vseh barv strinjajo, zeleni prehod oziroma varovanje okolja. “Se pa razlikujemo pri tem, katere ukrepe je treba sprejeti za večjo energetsko neodvisnost,” je dodala”
Osredotočanje na zeleni prehod
O socialni politiki je potem govoril tudi Milan Brglez iz vrst socialistov. Glede zelenega prehoda je rekel, da morajo pri tem sodelovati vse gospodarske panoge. Zatem se je oglasil Franc Bogovič in izpostavil, da že dlje časa opozarja na “nerealnost” zelenega dogovora; “Pritisk na socialo in povzročanje padanja konkurenčnosti industrije ter energetska revščina posameznikov sta zelo velika. Imamo celo vrsto nepremišljenih predlogov, ki so preveč ambiciozni.” Izpostavil je, da primanjkuje obnovljivih virov, zato upa, da bo v začetku naslednjega mandata zeleni prehod bolj grajen na resničnosti kot na ideologiji. Po tej repliki je prišel na vrsto Milan Zver, ki je v tem mandatu tudi poročevalec za Erasmus+. Sprva je govoril o tem programu, ki je eden najuspešnejših programov EU. Pokriva tudi izobraževanje, šport, mladinske politike in tako dalje. Izpostavil je predvsem potrebo po večjih sredstvih, da bi lahko vključili in izpeljali še več projektov mladih. Zatem je beseda stekla o zunanji politiki in njegovi trditvi, da je Evropa danes šibkejša kot kadar koli: “Žal je to res. Zadnjih dva tisoč let je bila Evropa dominantna. Danes je le ena med mnogimi regijami v svetu, ki ji konkurenčnost pada.” Izpostavil je, da smo v zadnjih letih doživeli migrantsko krizo, terorizem, pandemijo in sedaj še vojno.
Bo demokracija preživela?
Zver se je dotaknil tudi zelo pomembne teme: “Na zadnjem plenarnem zasedanju v Bruslju in Strasbourgu smo sprejeli dokument, ki mi ni všeč.” Zver je imel v mislih spremembe evropskih pogodb, dokument, ki je bil sprejet z 290 glasovi za in 270 proti.“ Dodal je, da je treba spoštovati lizbonsko pogodbo, ki ščiti manjše članice. “Imamo dvotirno demokracijo, parlamentarno in konsenzualno, ki jo moramo braniti na vse načine,” je bil odločen. Naslednji je govoril Matjaž Nemec, in sicer predvsem o zunanji politiki in krizi v Gazi. Pri tem je izkoristil omenjanje vojne v Ukrajini, da je napadel madžarskega premierja Viktorja Orbána, ki naj bi “izsiljeval pomoč Ukrajini zaradi svojih interesov, ki so povezani z odnosi vladavine prava v lastni državi”. Kritičen je bil tudi do vprašanja reševanja migracij s strani predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen zaradi memoranduma o sodelovanju s Tunizijo, ki vključuje med drugim sredstva za boj proti tihotapcem migrantov in neobvezno repatriacijo svojih državljanov. Do predsednice je bil kritičen tudi zaradi njenega obnašanja v Izraelu, saj naj bi bila nekorektna do arabskega sveta. Klemen Grošelj je zatem govoril o Zahodnem Balkanu in mogočem članstvu Ukrajine v EU, prav tako pa se je obregnil ob Orbána. Za njim se je prek videoposnetka oglasila Irena Joveva, ki je delala v odboru za kulturo, ki se je posvečal aktu o medijski svobodi. Franc Bogovič je bil naslednji na vrsti. Govoril je o zavrnitvi uredbe o pesticidih. Kritičen je bil do evropskih uredb glede varstva okolja in kmetijstva, za kar pravi, da mora veljati subsidiarnost. Dotaknil se je tudi kriznih časov: “Po ukrajinski krizi smo v Evropi spoznali, da bo treba poskrbeti za vse tri varnosti − vojaško, prehransko in energetsko.”
Žgoča problematika migracij
Zatem so se poslanci posvetili vprašanju migracij ter novega pakta za migracije in azil. Romana Tomc je izpostavila, da ni mogoče napovedati, ali bo omenjeni pakt sprejet še v tem mandatu. Dodala je, da so migracije eno ključnih vprašanj in problemov, ki skrbijo vse prebivalce Evrope. “Leta 2015 smo imeli migrantsko krizo, do danes se nam ni uspelo dogovoriti, kako jo bomo reševali,” je dejala. Razlog za to je, da “bežimo od resnice”. Rekla je: “Naši mediji pišejo o migrantih, o prebežnikih, ključna pa je delitev na nezakonite in zakonite migracije.” Opozorila je, da schengen ne deluje in se povsod pojavljajo težave. Po njenem mnenju je treba sprejemne centre preseliti v države zunaj EU, kjer bi odločali, koga spustiti naprej. Oglasil se je tudi Matjaž Nemec, vodja delegacije za odnose z državami Magreba, in se dotaknil dogovora Tunizije in “azilnega paketa”. Tipično po levičarsko je svaril pred “populizmom” in trdil, da se migracij ne da reševati preprosto. Do Tunizije je nezaupljiv, ker naj bi šlo za državo, ki postaja “totalitarna”. Ker je italijanska premierka Giorgia Meloni predlagala dogovor s Tunizijo in tudi z Albanijo glede migracij in vstopnih točk, jo je označil za populistko in dejal, da tovrstne rešitve ne rešujejo ničesar. Milan Zver je menil, da novi pakt o migracijah ali “azilni paket” ne bo sprejet do konca mandata. Zver, ki je tudi stalni predstavnik za skrbniške sklade, je razložil, da obstaja več skladov za posamezne regije in da so namenili sredstva Siriji in drugim državam v regiji, da bi uredili problem migracij ter na kraju samem omogočili ustrezno bivanje.
“Do leta 2027 je načrtovanih 79 milijard evrov za Bližnji vzhod in Afriko.” Bogovič je dejal, da dobi Evropa migrante na meje, ko kdo v bližini sproži konflikt. “Odprte meje so se pokazale kot neuspešen koncept,” je opozoril in dodal, da je ključen spopad s tihotapci. Brglez pa je prav tako tipično levičarsko kot njegov kolega Nemec med vrsticami dejal, da je Evropa zaradi svoje zgodovine sama kriva za množične migracije, saj naj bi bila v preteklosti izkoriščala Afriko in tretji svet.
V luči evropskih volitev
Na koncu so se poslanci dotaknili tudi evropskih volitev prihodnje leto. Romana Tomc je dejala, da bodo kandidati SDS na listi za evropske volitve kmalu znani, in poudarila, da je treba voliti, če želimo soustvarjati svojo prihodnost. “V Bruslju se oblikujejo politike, pomembne za naš vsakdanjik.” Dodala je, da ne potrebujemo še več bruseljske birokracije, zato je treba delati za boljšo in bolj zdravorazumsko sestavo Evropske unije. Zver je komentiral izjavo nedavnega intervjuja z Janezom Janšo, v katerem je slednji dejal, da bi SDS lahko tudi izstopila iz Evropske ljudske stranke. Za zdaj, pravi Zver, do tega ne bo prišlo. “Lahko bi se pa to zgodilo, če bi EPP naredila kakšno hujšo strateško napako. Naša zahteva je, da se EPP bolj odpre tudi do desnih strank. Doslej smo bili zaprti, rezultat pa je bilo sprejemanje zelo slabih dokumentov evropskega parlamenta,” je razložil.
Andrej Sekulović