Zaradi neuresničenih zavez vlade iz že sklenjenih sporazumov in neudeležbe vlade na včerajšnjih pogajanjih, h katerim so pozvali v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides, smo danes priča opozorilni stavki zdravnikov, ki bo trajala od 7. do 21. ure. Kot poudarja predsednik sindikata Fides Damjan Polh, niso le pacienti tisti, ki so se znašli v stiski, ampak tudi zdravniki. Slednji namreč delajo preveč, pri tem pa zanemarjajo svoje družine.
Medtem ko vlada nima posluha za pogovore z zdravstveno stroko, je povsem drugače v primeru Jenullovega Glasu ljudstva. Ministrstvo za zdravje namreč s civilno iniciativo, ki se ima za predstavnika vsega ljudstva, sestankuje in si izmenjuje poročilo o izpolnjevanju vladnih obljub. Ker Jenullovi somišljeniki nasprotujejo zdravniški stavki, so se odločili, da v znak protesta na isti dan organizirajo stavko pacientov. “Stavka. V državnem zdravstvu, kjer o vsem odloča vlada, smo zdravniki in pacienti brez moči – ujetniki nesposobne vlade RS. Vsak mesec je bolj kritično, vlada pa ignorira stroko in sestankuje z Jenullom. Tako to ne gre. Stavka mora biti”, izpostavlja zdravnik Federico V. Potočnik.
Fides je na zborih stavkajočih po slovenskih bolnišnicah izpostavil zahteve sindikata. Poleg neizpolnjevanja sporazumov glede predpisanih zavez Vlade RS zdravnicam, zdravnikom, zobozdravnicam in zobozdravnikom, imajo dovolj zavlačevanja s plačno reformo, prisilnih ukrepov s interventno zakonodajo in zapiranja ambulant in oddelkov kot posledice pomanjkanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. Vlada po besedah predsednika sindikata Fides Damjana Polha “v letu in pol ni naredila prav nič za to, da bi javni zdravstveni sistem imel neko perspektivo v tej državi“. Ob tem so prepričani, da je rešitev konflikta mogoča le s pomočjo dialoga, a ga s strani vlade ni.
Predsednik sindikata Polh je na zboru stavkajočih v UKC Ljubljana po poročanju STA izpostavil, da so zdravniki ravno tako v stiski kot pacienti. Preveč namreč delajo, zaradi tega pa tudi zanemarjajo družine. “Čas je, da umirimo naše delo,” je poudaril Polh in vlado pozval, naj prispeva k temu, da bo v javnem zdravstvenem sistemu vladalo zadovoljstvo in da jih bo dovolj.
Čeprav so v koordinaciji zdravniških organizacij večkrat dali pobudo, po Polhovih besedah niso bili uslišani. “Namesto da bi gradili sistem na novo, da bi bili partnerji odločevalcev, smo ostali ob strani,” je opozoril. Polh je za STA povedal, da so dobili obvestilo o tem, da je vlada imenovala pogajalsko skupino. A kot pravi, gre za skupino, s katero so s skupne poti skrenili 20. decembra, ko ta ni imela nobenega mandata in niso naredili nobenega koraka naprej. Polh meni, da novica ne obeta nič dobrega za reševanje situacije v prihodnje.
Po ocenah predstavnikov Fidesa v UKC Maribor in nekaterih drugih bolnišnicah po državi se je opozorilni stavki pridružila večina zdravnikov. Delo poteka v omejenem obsegu, odpovedanih pa je bilo tudi nekaj operacij.
🔴 Stavka.
👉 V državnem zdravstvu, kjer o vsem odloča vlada, smo zdravniki in pacienti brez moči – ujetniki nesposobne @vladaRS
👉 Vsak mesec je bolj kritično, vlada pa ignorira stroko in sestankuje z Jenullom. Tako to ne gre.
Stavka mora biti.🛑 pic.twitter.com/pCgCimIaFI— Federico V. Potočnik (@FVPotocnik) January 9, 2024
Zdravniška zbornica Slovenije izrazila podporo stavkajočim
Medtem ko ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel meni, da je današnja stavka zdravnikov in zobozdravnikov nepotrebna, so podporo stavki izrazili na Zdravniški zbornici Slovenije. Zagovarjajo namreč prepričanje, da so povsem upravičene zahteve, da končno pride do ureditve pogojev dela zaposlenih v zdravstvu. To je namreč vitalnega pomena za ohranitev javnega zdravstvenega sistema. “Prepričani smo, da smo tudi tokrat v zahtevah s prebivalci na isti strani, ko zahtevamo konec večletnega sprenevedanja in odlašanja nujnih sprememb,” so poudarili na zbornici, kjer pozivajo k čim hitrejšemu iskanju rešitev, ki bodo zlasti v korist uporabnikov javnih storitev.
Ob robu zbora delavcev v UKC Ljubljana je predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović poudarila, da je nujno, da se izboljša delo vseh zaposlenih v zdravstvenem sistemu. “Več ljudi je treba pritegniti v zdravstveni sistem in seveda narediti pogoje dela za njih take, da ne bodo odhajali.” Kot pravi Beovićeva, je nezadovoljstva na zdravniki veliko. “Objektivno gledano imamo zdaj starejši zdravniki več razlogov za nezadovoljstvo, ker smo bili tudi v teh dodatkih oziroma spremembah plače popolnoma spregledani. Mlajši zdravniki so pa v resnici bolj nezadovoljni, ker vedo, da bodo v tem sistemu delali še desetletja.”
Starejši zdravniki po njenih besedah prihajajo iz časov, ko so imeli občutek, da ne morejo ničesar spremeniti. “Mladi ljudje se sedaj zavedajo, da si lahko življenje organizirajo tudi drugače, in to se dogaja. Sposobni mladi ljudje zapuščajo zdravstvo na vseh ravneh, v vseh poklicih,” je opozorila. Ker je vlada pogajalsko skupino vzpostavila šele v ponedeljek zvečer, je v zvezi s tem povedala, da jo čudi, “da se vlada bolj ne zaveda tega problema zdravstva in ne kaže toliko interesa za to, da bi naredila korake, ki bi okrepili javno zdravstvo“.
Tudi zasebni zdravniki in zobozdravniki so pred dnevi izrazili podporo Fidesu pri stavkovnih zahtevah. Slednji so namreč ravno tako presenečeni nad aktivnostmi odločevalcev, ki vodijo v razpad javnega zdravstvenega sistema, kot ga poznamo. “Vsekakor so v vedno slabšem položaju, ne samo zdravstveni delavci, ampak predvsem bolniki, ki bi si zaslužili varno, strokovno in predvsem dostopno obravnavo.“
Ugotavljajo, da se z “vsemi dosedanjimi ukrepi čakalne dobe v zdravstvu le še daljšajo, zdravstveni delavci odhajajo, vse manj je interesa mladih zdravnikov za težko medicino ter za delo na primarju. Namesto večje svobode pri izbiri, na kakšen način in v kakšni organizacijski obliki bi želeli biti zdravstveni delavci zaposleni, se uvaja vedno več omejitev in regulacij poklica“. Edina dolgoročno možna rešitev je po njihovem javni “zdravstveni sistem, kakršnega pozna vsa razvita Zahodna Evropa, kjer je v središču sistema bolnik, okrog katerega se nato glede na zdravstvene potrebe in zmožnosti vzpostavi zdravstvena mreža, v katero se lahko nato vključujejo pod enakimi pogoji vsi deležniki, tako javni zavodi kot zasebniki.”
Ž. N.