“Pravi begunci, ki ne zlorabljajo pravnega reda države, morajo biti ustrezno oskrbljeni, s čimer v Sloveniji nikdar ni bilo težav. Kar se tiče ilegalnih migrantov, pa imajo samo tri “posebne pravice”, kar vedno ponavljam: prva je, da so aretirani, druga, da so procesirani v skladu z zakonom, in tretja, da so izgnani,” je jasen poslanec SDS Branko Grims.
Po poročanju STA, rogovcu, sindikalistu in članu Iniciative prosilcev za azil Vič/Kotnikova/Logatec Mihi Blažiču ni povšeči, da lahko “na prste ene roke našteje število odobrenih prošenj za azil v Sloveniji.” Kot je prepričan Blažič, je za prosilce za azil edina možnost pobeg ali deportacija. Včeraj je v imenu/organizaciji Iniciative spregovoril na novinarski konferenci pred Državnim zborom v Ljubljani, na kateri se je pojavil skupaj z drugimi predstavniki Iniciative kot tudi prosilci za azil. Po fotografijah sodeč je bil na dogodku tudi sirski brivec Ahmed, ki ga levičarska iniciativa pridno zlorablja/uporablja za propagando. Prosilci za azil sicer zahtevajo tako izenačitev pravic s pravicami beguncev iz Ukrajine kot tudi skrajšanje devetmesečnega čakalnega roka za pravico do dela.
Kot še pravijo, jih v azilnih domovih tareta ekstremna revščina in negotovost, saj da lahko vsak trenutek pričakujejo izgon iz države. Blažič pa je še dejal, da v azilnem domu prejemajo “zgolj” 18 evrov mesečne žepnine. Zahteval je, da se pravice ilegalcev nemudoma izenači s pravicami beguncev. Eden od migrantov pa je rekel, da jih v Slovenijo večina pride preko Hrvaške, kjer da so podvrženi sistematičnemu policijskemu mučenju. Hrvaški policisti naj bi jih okradli, pretepali in trpinčili, zatem pa vrnili v BiH, ne da bi jim omogočili vložitev prošnje za azil. Kot je še dejal, je bilo njihovo edino varno pribežališče Slovenija, in da so povsem pretreseni. Ko se “sprostijo, pa jim že vročijo odločbe za deportacijo”. Še en prosilec za azil pa je zatrdil, da navkljub postelji in trem obrokom v azilnem domu prebivajo v “ekstremni revščini, njihov tipičen obrok pa je kos kruha, pol posušene klobase in jabolko.”
Zatrdil je, da ne prosijo za višjo žepnino, ampak za delo. Prepričan je, da so za družbo lahko koristni, medtem ko čakajo na mednarodno zaščito, posledično pa se rešijo tudi depresije v “azilnem getu”. Svojo zahtevo so naslovili tudi na premierja Roberta Goloba, s katerim načrtujejo sestanek. Poleg poslanke Levice Nataše Sukić se je dogodka udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan. Spomnil je na evropsko direktivo, ki članicam naroča, da morajo pravico do azila omogočiti v devetih mesecih. Za zgled je vzel Švedsko, kjer prosilci lahko delajo že prvi dan. Ministrstvo za delo po njegovih besedah v ta namen pripravlja “kompromisen predlog”, s katerim bi bil čas čakanja na pravico do dela skrajšan na tri mesece. Vlada naj bi predlog obravnavala že prihodnji teden.
Da ilegalci zlorabljajo pravni red, je do ukrajinskih beguncev žaljivo!
Z vprašanjem, zakaj migranti ne morejo imeti enakih pravic kot ukrajinski begunci, smo se obrnili na poslanca SDS Branka Grimsa: “Vsekakor ne smemo nasedati na trik levičarjev, ki uporabljajo izraz “pravice”, ko gre za ilegalne migrante. Temeljne človekove pravice so po Ustavi RS zagotovljene vsakomur, ki vstopi na ozemlje Republike Slovenije, ne glede na način, na katerega je vstopil.” Grims pojasnjuje, da ne gre za “pravice”, ker so le-te že zagotovljene z Ustavo RS. Od te točke dalje pa lahko država podeli določene “privilegije”. Težko si je predstavljati, da bi aktivisti, kot je Blažič, na novinarski konferenci kričali “Smo zato, da imajo ilegalni migranti privilegije!” Med ljudmi bi to vzbujalo začudenje, vendar bi bilo pravno bolj korektno in pravilno. To, da želijo na vsak način izenačiti prave, torej ukrajinske begunce, z ilegalnimi migranti, ki “zavestno, naklepno vdirajo na ozemlje Republike Slovenije in zlorabljajo naš pravni red, je za prave begunce, za Ukrajince izredno žaljivo”.
“To je prvo, drugo pa je, da je zadeva pravno napačna. Zakon je popolnoma jasen. Prav tako je zadeva etično skrajno nekorektna. To počnejo že ves čas in to je počela že Tatjana Bobnar in to bo zagotovo počel tudi novi minister Boštjan Poklukar. Vsekakor pa se je treba temu odločno in jasno upreti. Potrebno je spoštovati veljavno zakonodajo,” je odločen Grims. Dosledno spoštovanje pravnega reda pa pomeni, da tisti, ki vstopi na ozemlje Republike Slovenije na legalen način, ima vse pogoje za to, da pridobi status begunca. Posledično ima tudi drugačne pogoje gibanja. V primeru, da nekdo zavestno, ilegalno, vdre v državo, prečka meje itd. (in ko ga ujamejo vpije “azil”, obenem pa prihaja iz držav, kjer ni vojne itd.), pa gre za očitno zlorabo. Ta pa mora biti kaznovana, medtem ko morajo biti resnični begunci ustrezno oskrbljeni. S tem v Sloveniji nikdar ni bilo težav. Grims: “Kar se tiče ilegalnih migrantov, pa imajo samo tri “posebne pravice”, kar vedno ponavljam: prva je, da so aretirani, druga, da so procesirani v skladu z zakonom, in tretja, da so izgnani!”
Domen Mezeg