Evropski parlament je prejšnji teden na plenarnem zasedanju v Strasbourgu z veliko večino sprejel stališče parlamenta o naslednjem večletnem finančnem okviru Evropske unije za obdobje 2021-2027. To med drugim poudarja, da bi morala kohezijska politika po letu 2020 ostati glavna naložbena politika EU ter da bi morala pokrivati vse regije EU in obenem večino sredstev usmerjati v najbolj ranljive regije.
Večletni finančni okvir EU po letu 2020 je pomemben tudi za Slovenijo in utemeljeno se lahko vprašamo, koliko bo morala Slovenija prispevati in kolikšen del evropskih sredstev bo pripadal Sloveniji v prihodnji finančni perspektivi. Več o tem je za naš portal Nova24TV.si povedala evropska poslanka Patricija Šulin.
Gospa Šulin, kako zadovoljni smo lahko s sedanjim finančnim okvirom, ki se končuje konec leta 2020, in katere smernice velja upoštevati pri sprejemanju novega večletnega finančnega okvira?
Izpostavila bi pomen fleksibilnosti finančnega okvira, enostavnost postopkov, potrebo po zagotovitvi zadostnih sredstev in potrebo po uvedbi izvirnih lastnih virov EU. Sedanji večletni finančni okvir je bi dogovorjen leta 2013 v okoliščinah gospodarske krize, kar je igralo pomembno vlogo pri odločanju o višini sredstev, na zamude pri izvajanju in kopičenju zahtevkov za plačila pa je vplivalo pozno sprejetje finančnega okvira in z njim povezanih pravnih podlag.
Kakšne pa so izkušnje v Sloveniji?
Zaskrbljena sem nad slabim črpanjem EU sredstev v Sloveniji. V Evropskem parlamentu se lahko še tako trudimo, da zagotovimo sredstva za razvoj, solidarnost, kohezijo, a če domači mehanizmi in strukture niso vzpostavljeni, da bi ta sredstva prišla do podjetij in ljudi, potem je to razlog za skrb. Naj omenim samo zamude pri vzpostavljanju akreditacijskega sistema za črpanje sredstev EU, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela šele decembra 2016, čeprav je izvajanje kohezijske politike v večletnem finančnem obdobju 2014–2020 že bilo v polnem zamahu. Slovenija je tako dolgo časa ostala brez povračil iz proračuna EU, sredstva za projekte pa je morala zagotoviti iz posojil. Še bolj nepojmljivo je slabo črpanje iz evropskega sklada za strateške naložbe, pri čemer Slovenija dobesedno caplja za vsemi preostalimi državami.
Ali večletni finančni okvir še potrebujemo?
Seveda. Za uresničevanje evropskih ciljev in delovanje EU potrebujemo sredstva na evropski ravni. Pri toliko članicah z različnimi interesi je nujno potreben okvirni dogovor za daljše obdobje, kaj v EU želimo. To potrebujemo zaradi poenostavitve sprejetja letnega proračuna EU, zagotovitve proračunske discipline ter predvidljivosti finančnih sredstev EU. Kot članica odbora za proračun v Evropskem parlamentu sem sodelovala v kar nekaj spravnih postopkih, ko smo se s predstavniki sveta in komisije pogajali o sprejemu letnega proračuna EU. Pogajanja in iskanje kompromisa so bili zelo zahtevni in težko si predstavljam, kako to izpeljati, če ne bi imeli okvira, v okviru katerega smo se pogajali. In sedaj si predstavljajte, da bi se morali vsako leto za vsak proračun pogajati o čisto vseh vidikih.
Kje je torej potrebno začeti pripravo naslednjega večletnega finančnega okvira – z določanjem prioritet ali z določitvijo obsega sredstev?
Menim, da je potrebno začeti s prioritetami. Kaj naj bodo naši skupni cilji, kaj lahko bolje uresničimo skupaj na ravni EU, kaj so stvari, ki EU krepijo znotraj in navzven. Kaj je nujno potrebno in kaj so stvari, ki bi jih bilo dobro imeti, če bo dovolj sredstev. To je kompas, na podlagi katerega se potem odločamo o obsegu potrebnih sredstev in v luči teh prioritet je tudi lažje razpravljati o tem, ali so potrebna dodatna sredstva ali ne.
Evropski parlament je ta teden v Strasbourgu potrdil svoja stališča glede prihodnjega večletnega finančnega okvirja. Kaj so glavne zahteve?
Še naprej je treba podpirati dobro delujoče obstoječe politike, med drugim tudi kohezijsko politiko, saj državljanom EU prinašajo oprijemljive koristi evropskega projekta. Hkrati pa smo zavrnili vse poskuse, da bi se te politike ponovno nacionalizirale, saj to ne bi niti zmanjšalo finančne obremenitve davkoplačevalcev in potrošnikov niti zagotovilo boljših rezultatov, temveč bi oviralo rast, solidarnost in delovanje enotnega trga ter hkrati dodatno poglobilo neenakosti in povečalo razlike med regijami in gospodarskimi sektorji.
V naslednjem večletnem finančnem okviru je potrebno finančna sredstva v še večji meri usmeriti v tista področja, ki predstavljajo dodano vrednost ter spodbujajo gospodarsko rast in zaposlovanje. Raziskavam in inovacijam je treba nameniti višje financiranje, kot so ga bile deležne v sedanjem finančnem okviru. Kohezijska in kmetijska politika mora tudi v prihodnosti ostati glavna naložbena politika Evropske unije, ki je izrednega pomena tudi za Slovenijo. Strinjam se, da je potrebno podvojiti sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih. Kljub temu, da se stopnja brezposelnosti mladih v državah članicah niža, nas na tem področju čaka še veliko dela.
Če želi EU biti kos vsem izzivom v prihodnosti, potrebuje večji proračun unije, zato bo potrebno pri financiranju proračuna poleg nacionalnih prispevkov na podlagi bruto nacionalnega dohodka vsekakor narediti tudi korak naprej pri reformi sistema virov lastnih sredstev.
Bolje se moramo zavedati, da sredstva EU potrebujemo in imamo zato, da lahko zasledujemo skupne evropske cilje. Sedanji sistem prispevkov je kompleksen, zelo zapleten, premalo transparenten in nerazumljiv za davkoplačevalce. Preveliko vlogo imajo nacionalni prispevki držav, kar žal posledično, in po svoje tudi razumljivo, motivira države, da hočejo predvsem, da se čim več sredstev vrne nazaj. Skupni delež v proračunu EU, izračunan na podlagi BDP ali kot delež sredstev, ki temeljijo na statističnem DDV, predstavlja približno 83 odstotkov skupnih prihodkov EU.
Končati je treba z deljenjem korenčkov in raznimi rabati in popravljalnimi mehanizmi. Na tokratnem plenarnem zasedanju smo sprejeli resolucijo o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije. Komisija mora čim prej proučiti nabor virov lastni sredstev, ki imajo za cilj utrditi enotni trg, povečati njegovo preglednost, izboljšati enake konkurenčne pogoje ter zmanjšati obseg finančnih špekulacij in okrepiti davčno poštenost.
Kakšen je nabor morebitnih novih virov lastnih sredstev?
Predlagana so že bila merila za opredelitev novih virov lastnih sredstev. Kot morebitni novi vir lastnih sredstev se je v nabor uvrstil davek na dodano vrednost, kjer bi se določila enotna stopnja dajatve od 1 do 2 odstotka na prihodek od prenovljenega DDV, ki bi jo v celoti pobirale uprave držav članic. Trenutno predstavlja DDV kot vir 12 odstotkov prihodka EU, vendar ima sistem kar nekaj pomanjkljivosti in je osnova za prispevek nepregledna. Konsolidirana osnova davka od dohodkov pravnih oseb je naslednji predlog vzpostavitve novega vira za proračun EU. Nabor vsebuje tudi davek na finančne transakcije na evropski ravni, obdavčitev podjetij v digitalnem sektorju, okoljski davek in dajatve ter druge vire prihodkov. Kakšen bo končni nabor novih virov lastnih sredstev, bomo izvedeli, ko bo komisija preučila ta nabor, s katerim se bo zmanjšala odvisnost EU od nacionalnih prispevkov, izračunanih na podlagi BDP in DDV. Pri tem naboru morajo s komisijo sodelovati tudi države članice.
23. februarja so se evropski voditelji srečali na neformalnem sestanku, da bi razpravljali o velikosti, prioritetah in časovnem okviru pogajanj o prihodnjem večletnem finančnem okvirju. Premier Cerar, ki se po odstopu s funkcije sicer poslavlja še pred volitvami, se je zavzel za razvojno naravnan in ambiciozen evropski proračun, ki bo znašal več kot odstotek bruto nacionalnega dohodka unije. Kaj to konkretno pomeni za Slovenijo? Koliko bo morala prispevati?
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU in zaradi potrebe po ambicioznejšem večletnem finančnem okviru EU potrebujemo v proračunu več sredstev. Kljub odstopu predsednika vlade Mira Cerarja bi področje sprejema večletnega finančnega okvira EU po letu 2020 moralo ostati visoko na prioriteti tekočih poslov vlade. Od pogajanj predsednika vlade je odvisno, koliko bo Slovenija prispevala in kolikšen del evropskih sredstev bo pripadal Sloveniji v prihodnji finančni perspektivi. Prav tako mora Slovenija predstaviti oblikovanje razvojnih strategij, ki bodo prispevale k najbolj učinkoviti možni porabi sredstev EU, saj pri tem Slovenija precej zaostaja.
Gospa Šulin, ali bo Slovenija tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru EU po letu 2020 ostala neto prejemnica evropskih sredstev?
Končni dogovor o večletnem finančnem okviru po letu 2020 moramo skleniti še v tem mandatu Evropskega parlamenta, in sicer v roku enega leta potem, ko bo komisija predložila predloge. S tem bomo zagotovili stabilnost, predvidljivost in zaupanje davkoplačevalcev. Komisija namerava predstaviti svoj predlog v začetku maja. Najverjetneje bo Sloveniji v prihodnji perspektivi na voljo znesek, manjši od dveh milijard, in kot kaže, zahodna regija ne bo več upravičena do sredstev, celotna vzhodna Evropa pa bo deležna precejšnjega zmanjšanja sredstev iz evropskih kohezijskih skladov. Morda bo zvenelo provokativno, toda po svoje je žalostno, da Slovenija ostaja neto prejemnica, saj to pomeni, da se Slovenija prepočasi razvija in napreduje, da vztrajno zaostajamo za najboljšimi evropskimi državami in da ne zmanjšujemo vrzeli med našim in njihovim standardom. Slovenija in njene državljanke ter državljani potrebujemo politiko, ki bo delala v naše dobro, ki bo izboljšala naš standard in življenje.
Jure Ferjan