“Karl Erjavec z opozicijskimi voditelji nadaljuje koline. Stranko DeSUS je spravil iz vladne koalicije. Minister za zdravje Tomaž Gantar je sredi hude zdravstvene krize zaradi tega zapustil vlado. Že drugo. Poslanci DeSUS pa se odločajo, kaj bi. Glavni cilj brutalnega napada opozicije bo zdaj Zdravko Počivalšek s SMC,” v svojem zapisu poudarja odgovorni urednik portala Siol.net Peter Jančič in ob tem opozarja, da bodo proti Počivalšku uporabili vse sile, ki jih imajo v medijih in paradržavnih institucijah. Brez glasov vsaj dela poslancev SMC namreč ne morejo vreči vlade s tem pa tudi povzročiti politične nestabilnosti. Kar pa tudi predstavlja prvi cilj.
“Ocena odseva kruto realnost bridkega političnega spopada,” poudarja Jančič in spominja na to, kako je opozicija v državnem zboru in na televiziji krivila zdravstveno osebje, kako naj bi to delalo spiske smrti in namerno morilo starostnike, ki bivajo v domovih za starejše. “Kar je bila podla propagandna laž. Povrhu tudi proti ministru za zdravje Tomažu Gantarju (DeSUS), ki je zdaj odstopil. Na vso moč so že takrat udarili tudi po šefu SMC Zdravku Počivalšku, ki je v nemogočih razmerah, ko je epidemija prvič prizadela ves zahodni svet, pomagal povsem prazna skladišča napolniti z zaščitnimi sredstvi in medicinsko opremo, da ljudje ne bi umirali.”
Večji igralci so v ozadju
“A pri tej čustveni oceni, po hudih konfliktih v DeSUS, je dobro biti previden.” Po besedah Jančiča so za Erjavcem in opozicijskimi KUL večji igralci, ki si verjetno želijo izsiliti razpis predčasnih volitev. To je sicer Marjan Šarec želel doseči že na za začetku leta, ko je prišlo do odstopa prejšnje vlade. Za cilje pravih igralcev se je po Jožetu P. Damijanu kot “mesija” pojavil Karel Erjavec. Slednji nadaljuje trend s katerim je sicer pričel Šarec in to je prevzemanje vladanja mimo volje volivk in volivcev. “Za mandatarja je bil Šarec izvoljen z daleč najmanj volivci v zgodovini države. Erjavec bi ga izrinil kot neslavnega rekorderja. Po Janezu Drnovšku, ki je v zadnjih dveh desetletjih zavladal z največ, kar 390.306 glasovi volivcev za LDS, je Šarec oblast prevzel z vsega 111.299 glasovi za LMŠ, ko je bilo za Janševo SDS 219.415 volivcev. Za DeSUS Karla Erjavca, ki se poskuša zdaj zavihteti na vrh oblasti, pa le 43.129 volivcev. Za Erjavca v Tržiču vsega 394. Povrhu je zadnje plačilo Erjavec ta mesec prejel iz vlade kot bivši minister Šarčeve vlade, ki je odstopila, ker si že od marca nikakor ne more najti službe.”
Jančič opozarja, da lahko Erjavcu vrnitev uspe le v primeru, če opoziciji uspe, da ta “ubije” Počivalška, ki je bil kot kandidat na volitvah krepko uspešnejši od Erjavca in je bil z najboljšim rezultatom v SMC tudi gladko izvoljen za poslanca. “Zelo verjetno je bilo del scenarija uničevanja Počivalška že sporočilo komisije za preprečevanje korupcije ta teden, da bodo preverili ravnanje 21 oseb v povezavi z nakupi zaščitne opreme v prvem valu epidemije, med njimi tudi Počivalška in političnega aktivista proti sedanji vladi, ki je bil nekoč vodja splošne službe na blagovnih rezervah, Ivana Galeta.” Luka Mesec iz Levice se je nemudoma odzval in dal vedeti, da upa, da bo “sporočilo” KPK prepričalo del poslancev SMC, da se odločijo za izstop iz koalicije.
“Ognjemet se začenja in dilema je, koliko bo za diskreditacije Počivalška zlorabljeno tudi računsko sodišče, katerega šef Tomaž Vesel se je aprila srečal s prej omenjenim Galetom, ki mu je takrat poskušal v varovanje predati, kot je sam pozneje povedal, “obremenilno dokumentacijo”. Proti Počivalšku. To srečanje je bilo 16. aprila, h Galetu sta prišla Vesel in njegov svetovalec Borut Smrdel. Po trditvah Galeta je na pogovoru želel izvedeti, ali lahko zavod posreduje vso dokumentacijo na računsko sodišče v obravnavo ali jo tam shrani. “Ko pa sem omenil, da želim posredovati dokumentacijo tudi organom pregona, pa g. Vesel tej opciji takrat ni bil naklonjen, predvsem zato, ker se je država znašla v težki situaciji in bi lahko razkritja povzročila vladno krizo,” je dogajanje opisal Gale.” Po besedah Jančiča Vesel sprva o tem pogovoru ni želel javno govoriti, je pa, ko ga je sam poklical, spomladi potrdil in pojasnil, da bi naj ne šlo za nič političnega, le za običajna svetovanja državni upravi, kako ravnati. Nato pa je za nacionalko dejal, da se naj ne bi spominjal, da bi mu Gale ponudil obremenilno dokumentacijo. Tedaj je bila zgodba deležna velike pozornosti, saj so tedaj mediji, naklonjeni opoziciji, v vlogi mandatarja videli šefa UEFE Aleksandra Čeferina, s katerim Vesel po besedah Jančiča sodeluje pri nadzoru nogometnih finančnih poslov.
Vesel po poti Šoltesa?
“K previdnosti, ko gre za nepristranskost vodenja računskega sodišča, pa silijo izkušnje,” poudarja Jančič in ob tem spominja, da je bil pred Veselom na vrhu Igor Šoltes, ki je tja prišel iz LDS, po koncu vodenja računskega sodišča pa je bil izvoljen za liberalnega evropskega poslanca. “Nazadnje pa mu je delo direktorja Uradnega lista urejala LMŠ Marjana Šarca. Iz obdobja, ko je računsko sodišče vodil Šoltes, se spomnimo poziva premierju Borutu Pahorju, da naj odstavi ministra Erjavca zaradi slabega urejanja področja odvažanja smeti, ki je bil začetek razpadanja tiste vlade.” Okrog srečanja Vesel-Gale je po besedah Jančiča zanimiva naslednja podrobnost. Pokazalo se je namreč, da je prav na tisti dan, ko bi naj Vesel svetoval, kako poslej bolj pravilno delati, Gale podpisal naročilnico, s katero se ukvarjajo tudi organi pregona, težko 96.104 evrov, s katero je iz Kitajske Interevropi naročil prevoz v Slovenijo ventilatorjev Belavista. “Dostaviti bi jih morali v nekaj dneh. A ti respiratorji so bili takrat že nekaj časa v Sloveniji, kaže dokumentacija, po kateri je bil Gale pozneje odpuščen. Podobno nenavadno pa je, da so bile za nakupe prej podpisane kar tri različne pogodbe,” poudarja Jančič.
Po besedah Jančiča se zdi, da je prva pogodba podpisana na račun pridobitve denarja na banki, druga pa za soglasje vlade. “Po obeh je bil uvoznik Gorenje (Hisense), ki bi moral naprave dostaviti Zavodu za blagovne rezerve na način, kot ga za zapleteno medicinsko opremo posebej določa zakon. Po tretji pogodbi je bil nakup izveden brez Gorenja neposredno iz Kitajske. Z Galetovo naročilnico. In mimo zakonskih pravil, zaradi česar je bila raba teh respiratorjev pozneje dalj časa prepovedana. Gale je pozneje trdil, da so naročilnice za nazaj bile nekaj običajnega.” Jančič navaja, da se je očitno Gale, bolj kot s pogodbami in naročilnicami ukvarjal z zbiranjem dokumentacije, ki bi obremenila Počivalška in vlado.
Če bo prišlo do zlorabe Računskega sodišča in rušenja Počivalška in vlade po scenariju se bo kaj hitro pokazalo, poudarja Jančič, ki med drugim ob tem opozarja, da je Gale majhen igralec, pravi pa morda Gregor Golobič, Zoran Janković, Stojan Petrič in še večji kalibri. “Nobenih iluzij ne smemo imeti, brezsramne zlorabe, ko gre za vladanje državi, so običajne in odločajo o padcih vlad. Kot propagandni vzvod za padec druge vlade Janeza Janše je bila uporabljena komisija za preprečevanje korupcije, kamor so z leve nastavili nekdanjega namestnika notranje ministrice in predsednice LDS Katarine Kresal, Gorana Klemenčiča. Klemenčič je objavil poročilo o premoženjskem stanju premierja Janše, ne da bi ga pred objavo seznanil z ugotovitvami in mu omogočil možnost odgovoriti. Obrambe torej. Enako je ravnal pri Jankoviću, kjer pa poročilo predvidljivo ni imelo resnih posledic.” Nemudoma je bilo po besedah Jančiča jasno, da je Klemenčič ravnal mimo zakona, to pa je nato ugotovilo tudi vrhovno sodišče. Kakorkoli, goljufi so bili nagrajeni, veliki mediji pa so blagohotno spregledali politično zlorabo KPK, poudarja Jančič. Po padcu vlade je na oblast prišla Alenka Bratušek in s pol milijarde takoj sanirala dolgove za bančni trg obrobne Probanke in Factor Banke, “ki sta bili pomembni za domače tajkune, saj veste Rigelnika, Petriča, Jankovića in podobne, pozneje pa je s podržavljanjem milijarde upravičenj delničarjev in obvezničarjev in s posojili iz tujine reševala še druge res pomembne banke. Posledica je bila prodaja vrste podjetij. Tudi Mercatorja zbankrotiranemu hrvaškemu tajkunu, za katerim so bile ruske banke.”
Preveč obširne policijske zaplembe na Banki Slovenije v času vlade Mira Cerarja, kjer so politične odločitve kriminalisti pozneje preiskovali, pa so po besedah Jančiča razlog, da smo se zadnji teden osramotili še s porazom pred evropskim sodiščem, ker arhivov evropske centralne banke policija ne sme kar zapleniti, da bi ugotovila, kaj je počela Bratuškova z Jankovićem in partnerji. “Na računskem sodišču so nam potrdili, da pripravljajo osnutek ugotovitev o nadzoru ravnanja zavoda za blagovne rezerve in drugih pri spomladanskih nabavah zaščitnih sredstev in respiratorjev. Prava preverjanja se po tem šele začnejo. Če bo scurljalo med postopkom, gre za zlorabo. Skoraj že običajno. A kot za KPK tudi za računsko sodišče velja, da celo, ko izpelje celoten postopek, tam ne odločajo o krivdi nikogar. To lahko le sodniki. ” Ob tem Jančič poudarja, da se v medijih ne more dokazovati krivde. A vendarle mnogi radi pripomorejo pri podtikanjih spretno oblikovanih obtožb in diskreditacij.
Jančič: Preko trupel lastnih ljudi
Jančič poudarja, da se je vlada ob nastopu mandata soočila s praznimi državnimi skladišči, zato je bilo nujno, da se čimprej nabavi zaščitno in medicinsko opremo. “Položaj je bil nekoliko podoben času osamosvajanja. V prihodnjih dneh bomo praznovali 30 let od plebiscita, ko je nastajajoča država mrzlično nabavljala orožje, ker je večji del teritorialne obrambe orožje pred tem predal jugoslovanski vojski, ko je vlada Lojzeta Peterleta po prvih relativno svobodnih volitvah po desetletjih prevzemala oblast. Le manjši del strukture teritorialne obrambe, ki jo je obvladovala še Zveza komunistov (danes SD), se je predaji orožja Beogradu uprl. Če orožja nova oblast po plebiscitu pred 30 leti ne bi zagotovila, bi bili ob predvidljivem poskusu jugoslovanske vojske, da uporno Slovenijo pokori s tanki in reaktivci, obsojeni na klečanje. V tistih časih so izdajalci in kolaboranti, ki so delali za Beograd, pa tudi obveščevalci socialistične Jugoslavije, ki je razpadala, širili govorice o nedopustnem trgovanju z orožjem, zlorabah oblasti in še vsem mogočem. In to se ni končalo, ko smo dobili državo.” Po besedah Jančiča še danes poslušamo obtožbe čez Janeza Drnovška, Lojzeta Peterleta, Milana Kučana, Janeza Janšo in druge, ki so ravnali pametno in dobro za skupnost. Ko smo državo že imeli smo pomagali tudi sosednjim državam, da so se te ubranile. To pa je bilo tudi v našem interesu. “Podobne obtožbe o “trgovanju” se zadnje mesece montirajo o izrednih časih, ko je državam strahovito primanjkovalo mask in respiratorjev. To je ta umazana politika. Ki gre preko trupel. Svojih lastnih ljudi. Trenutno je na vrsti Počivalšek,” poudarja Jančič.
Nina Žoher