Vse več je primerov, ko obupani očetje iščejo pravico najprej na centrih za socialno delo, potem pa na sodiščih, vendar zaman. Z bivšimi partnerkami oz. ženami se nikakor ne morejo dogovoriti o skrbništvu oz. stikih z otroci. O njihovih primerih običajno razsojajo ženske na položajih, za katere psihoanalitik Roman Vodeb pravi, da jih “pogosto spotika lastno sočutje”. Posledica pa so kontaminirane razsodbe in otroci, ki rastejo brez očetov.
P. L. iz Kranja in njegova partnerka sta se razšla aprila 2014, od takrat že bijeta boj za 12 in 7-letnega sina ter 5-letno hči. “Grozno je, sprašujem se kako dolgo bom še zdržal. Na centru za socialno delo ves čas podpirajo samo zgodbo partnerke, na moja opozorila, da otroke zanemarja in v njih vidi le denar, pa se sploh ne odzivajo. Podobno je na sodišču”, se jezi obupani P. L. in našteje nekaj socialnih delavk na CSD Kranj, ki po njegovem mnenju opravljajo poklic nestrokovno in pristransko: Zita Koželj, Maja Breznik, Janja Pogačnik.
Obraz otroka ves v krastah, socialne delavke pa nič
Omenjenim očita, da so mu onemogočale dostop do zapisnikov in dokumentov, kjer so zapisane vse njegove pritožbe, očita pa jim tudi, da na njegove pritožbe niso pravočasno reagirali oz. jih ustrezno rešile. “Ko sem na CSD Kranj prijavil , da je pes moje bivše partnerice mojo hči ugriznil v obraz, in ji ta ni nudila zdravniške pomoči, meni pa je vse skupaj zamolčala, se zmešanim feministkam na centru ni zdelo, da je to problematično”, pripoveduje P. L. in priloži še fotografijo dekličinega obraza, ki je po eni strani ves v krastah.
“Prijavil sem tudi nasilje nad otrokom, ko je bivša partnerka mojemu najmlajšemu sinu vrgla kocko iz epoksidne smole v hrbet, ter mu zopet ni nudila zdravniške pomoči in mi vse zamolčala, modrica pa je do takrat že porumenela, feministke na CSD Kranj sprva niso reagirale, po mojem klicu na policijo pa so se končno premaknile in bivšo partnerko nagovorile, da odpelje otroka k zdravniku. V nobenem primeru pa se jim ni zdelo, da mati ogroža otroke”, pripoveduje P.L.
“Ta feministična naveza sega tudi na sodišča”
Pove še, da bivša partnerka v sedmih letih, ko sta bila skupaj kar 5 let ni hodila v službo, ni pospravljala in ni opravljala niti najnujnejših del. Medtem ko je P. L. hodil v službo, plačeval za kredit in skrbel tudi za najstarejšega sina, ki niti ni njegov biološki otrok. “Skrbi me, da s pritožbami ne bom nikamor prišel. Ker ta feministična naveza sega tudi na sodišča. Zita Koželj je klicala in se pogovarjala s tožilko o nas še preden je ta dobila uraden dopis o našem primeru. Tožilka tega niti ne zanika. Se vam zdi to normalno?”, se sprašuje P.L. , ki že 8 mesecev zaman čaka na obravnavo na sodišču Kranja. Od vložitve pritožbe pa je že dobro leto.
Vodeb: “Feminiziranega sodstva nas je lahko strah”
Psihoanalitik Roman Vodeb opozarja: “Feminiziranega sodstva nas je lahko strah – in to ni le moje psihoanalitično mnenje. Vsak ki razume Freuda in njegovo psihoanalizo, ne more biti drugačnega mnenja. Žensko moralno razsojanje je namreč drugače strukturirano. Njihov Nadjaz je v osnovi drugačen, saj nimajo kastracijske bojazni, tako kot moški, ker pač niso kastratibilne. To, da se jim ne da nič genitalnega odrezati, ker so t. r. “že-kastrirane”, je ključno za način formiranja Nadjaza in posledično moralno razsojanje.”
“Ženske se nezavedno vživljajo v ženske oz. matere, ki so vpete v ločitvene oz. sodne primere in na ta način kontaminirajo mnoge razsodbe. Ženske znajo biti pogosto pristranske, ker navadno ne dosežejo postkonvencionalne stopnje moralnega razsojanja, kot bi rekel Lawrence Kohlberg. Pogosto jih spotika jih lastno sočutje”, trdi Vodeb.
“Moja hči odrašča brez očeta”
Nedavno nam je pisal tudi obupani očka Ž. G. iz Ljubljane (ime hranimo v uredništvu), ki je razočaran nad slovenskim pravnim sistemom: “Imam probleme z bivšo partnerko. Preprečuje mi stike z 10-letno hčerko, čeprav imam od sodišča dodeljene stike, mi to vztrajno preprečuje. V štirih mesecih sem bil petkrat na policijski postaji center in prijavil preprečevanje stikov, klical na socialno, vendar je ne glede na sodbo tožilstvo zavrnilo ovadbo”, piše obupani oče, ki je izgubil vsako vero v slovensko pravosodje.
“Moja hči odrašča brez očeta, mati pa se je ne oklepa samo zaradi ljubezni, ampak ji je otrok tudi vir preživetja; žal živi od otroka in ne za otroka. Rad bi, da skupaj opozorimo družbo o problemih ki pestijo očete v takih situacijah in o tem, kako smo diskriminirani. Država bi poostrila družinski zakon, ampak samo proti očetom. Otroke je treba zaščititi”, še piše eden od mnogih očetov, ki so se znašli v podobni stiski.
Feministkam poveljuje Anja Kopač Mrak
“Feminizem je kontaminiral vse pore družbe in razno-raznih strok, tudi pravne in psihološke oz. psihosocialne. Kako so feministke zagodle zakonodaji, je tudi grozljivo. Feministke se tudi ne znajo sprijazniti s porazom. Sedanji Družinski zakonik je že tretji, ki ga hočejo na silo vpeljati v družbo. Vmes so hotele prevaliti en mesec porodniškega dopusta na očete. Družino bi sedaj rade okrnile oz. degradirale v/na enostarševske, torej razdrte družine. Z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini bi rade simbolno kastrirale očete in onemogočile normalno vzgajanje otrok, predvsem dečkov, ki na nek način – gledano skozi psihoanalizo – morajo biti fizično/telesno kaznovani.
Feministke, ki domujejo domala na vseh ministrstvih, najbolj transparentno pa ravno na resornem ministrstvu (za družino), ki mu poveljuje Anja Kopač Mrak, hočejo ukiniti starševsko, torej očetovsko pravico, da vzgojno kaznujejo svoje sinove tudi s fizičnim/telesnim kaznovanjem, ki je seveda vzgojno in ni sadistično koncipirano”, razlaga psihoanalitik Roman Vodeb.
V. V.