“Slovenija je z učinkovitimi protikriznimi ukrepi od leta 2020 rasla hitreje kot EU in konec lanskega leta dosegla 92 % razvitosti EU ter spet prehitela Češko, Španijo in Portugalsko,” je opozoril ekonomist Matej Lahovnik.
Statistični podatki govorijo sami zase. Slovenija je bila večinoma gospodarsko uspešna, ko je krmilo držal Janez Janša. Najprej v letih 2004–2008. Potem se je z nastopom Boruta Pahorja zgodil boleč padec (2. Janševa vlada zaradi kratkotrajnosti ni mogla veliko spremeniti) in stagnacija v času vlade Alenke Bratušek, kar znova potrjuje omejeno kompetentnost t. i. novih obrazov za reševanje gospodarskih izzivov, pa naj bodo še takšni “strokovnjaki”. “Apolitičnost” v tem primeru ni vrednota. Politika je žlahtna obrt, ki potrebuje izkušene kadre s kilometrino. Preziranje politike je posledica politične adolescénčnosti slovenskega naroda. Od tod izvira patologija nenehnega iskanja novih apolitičnih politikov.
In prav zato imamo poplavo županov, ki se kot hudič križa otepajo navideznih povezav s strankami … Ko bomo kot narod dozoreli in cenili rezultate ter resnične kompetence, Slovenija ne bo več “kurnik” za razne “ptiče”. Do takrat pa lahko pričakujemo nove in nove “popravce” s političnimi odrešeniki. Obsesija z novimi obrazi je nekaj takšnega kot evforično praznoverje, da bo “uspešen” avtomehanik dobro servisiral letalo. Za pozitivne rezultate na gospodarskem področju se gre zahvaliti trdemu delu prejšnje vlade, kar dokazujejo priloženi grafi. Že v prvem letu Janševe vlade, torej leta 2020, se je zgodil skokovit razvoj.
V času Marjana Šarca pa se je zgodil zastoj na gospodarskem področju, Slovenijo pa je prehitela Češka. Tako Slovenija ni bila več gospodarsko najuspešnejša postsocialistična država. Potem je nastopila Janševa vlada. In čeravno je Šarčeva vlada delovala v lažjih pogojih, ko ni bilo zdravstvene krize ter so ji bili mediji naklonjeni (Šarec je bil razglašen celo za “Luko Dončića slovenske politike”, kar so lahkotno povzeli osrednji mediji), je bila nova vlada pravi gospodarski blagoslov. Začela je uvajati nove rešitve v gospodarstvu, uspešnost rešitev pa potrjuje Eurostat.
Slovenija je pod Janševo vlado ponovno prehitela Češko!
Pozitivni gospodarski rezultati so sledili že po prvem letu. Denimo kupna moč je narastla. Že isto leto smo dosegli 89-odstotno povprečje v EU-27, kar je bilo 1-odstotno zvišanje v primerjavi s prejšnjim letom. “To je bila tudi najvišja vrednost tega kazalnika v zadnjih 10 letih,” so zapisali na Statističnem uradu. Rast se je v naslednjem letu (2021) še nadaljevala. Slovenski BDP na prebivalca (SKM) je dosegel 90 odstotkov povprečja evropskih držav, kar predstavlja 1-odstotno izboljšanje v primerjavi z letom 2020. “Od leta 2015 je vrednost štiri leta zapored naraščala, v 2019 in 2020 pa je bila enaka – 89 %.”
“Leta 2021 je Slovenija tako dosegla najvišjo vrednost tega kazalnika v zadnjih 10 letih,” so ponovno zapisali na Statističnem uradu. Ta podatek se je v preteklem letu še izboljšal. Slovenski BDP na prebivalca (SKM) je dosegel 92 odstotkov povprečja evropskih držav, kar predstavlja 2-odstotno izboljšanje v primerjavi z letom 2021. Opazno je tudi, da je Slovenija pod vlado Janeza Janše ponovno prehitela Češko in je tako ponovno na prvem mestu med državami, ki okrevajo po desetletjih socializma. Zbrane analize prikazujejo učinkovitost politik, ki jih je zastavila Janševa vlada, začenši s sprejetimi proračuni, posledičnim zgodovinskim investicijskim ciklom in izplačili posameznikom in družinam.
Golobu spopadanje z draginjo ne gre od rok
Izpostaviti gre še pomen debirokratizacije in sprejetja novele zakona o dohodnini. Predvsem slednji ukrep, ki je vsem prinašal višje plače, je bil verjetno za gospodarstvo eden najbolj opogumljajočih ukrepov doslej. Nato se je zgodila Golobova vlada, ki je mesece porabila za boj z opozicijo in likvidacijo vsega, kar je dišalo po bivši vladi. Spopadanje z draginjo ji ni šlo od rok. Proti koncu prejšnjega leta je začela spreminjati zakon o dohodnini, plače pa so se ponovno znižale. Prav tako se je lotila nepremišljenega zviševanja minimalne plače. Obenem je bila ukinjena kreditna sposobnost vsem prejemnikom minimalne plače, za vse ostale pa drastično okrnjena. Pozneje je vlada razmišljala celo o dodatni obremenitvi plač in premoženja.
Domen Mezeg