Dejan Židan, predsednik stranke SD in predsednik parlamenta, je kot minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano leta 2016 izpeljal javni razpis za promocijo slovenskih živilskih izdelkov v vrednosti več kot tri milijone evrov. Gre za promocijske aktivnosti, včasih smo temu pogovorno rekli reklamiranje. Ugotovili smo, da za trimilijonsko raziskavo očitno nikoli ne bomo izvedeli, koliko kilogramov ali ton slovenskega mesa več so po njeni zaslugi prodali, saj so z ministrstva za kmetijstvo (MKGP) pojasnili, da rezultatov ne merijo. Glavno, da sta skozi milijonski razpis ministrstva, po oceni poznavalcev, Židan in njegova stranka SD dejansko iz žepa davkoplačevalcev financirala predvolilno kampanjo stranke SD, kar je v navzkrižju s pravili.
Za začetek nekaj številk in dejstev. Formalno je šlo za razpis za Zasnovo in izvedbo nacionalne kampanje za promocijo lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov 2016−2019. Skupna vrednost osnovne pogodbe za triletno obdobje je bila do 3.035.877,20 evra, kar je enormen znesek, če preračunamo v mesečni prihodek nekoga, ki dobiva minimalno plačo. Če pogledamo skozi prizmo prejemnika minimalne plače, je promocijski razpis vreden neverjetnih 4.551 minimalnih plač. Ta čas dobi prejemnik minimalne plače 667 evrov na mesec, Židanov razpis pa je, če pogledamo po letih, vreden 379 let minimalnih plač. Če preračunamo še na delovno dobo do starostne upokojitve, ki je 40 let, je Židanov promocijski razpis težak 9 in pol zaslužkov oseb, ki bi vse življenje prejemale minimalno plačo v zdajšnji višini. Preživetje devetih prejemnikov minimalca je Židan porabil za TV-spote, oglase, članke, plakate, novinarski sprejem, objave na Facebooku, YouTubu.
Podpisali pogodbo, izplačila prek aneksov
Ob škandalozno visokih zneskih so pod Židanovo taktirko izvedli razpis, ki je, milo rečeno, nenavaden. Čeprav so podpisali pogodbo, so podpisovali še anekse, pred katerih so denar razdeljevali. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je takšno pogodbo pripravila služba za javna naročila ministrstva, ki pravno sistemsko vodi postopke javnega naročanja. Zanimala so nas tudi imena odgovornih oseb za pogodbo, a jih niso posredovali. Dejstvo pa je, da je bil v tistem času objektivno za delo ministrstva odgovoren Dejan Židan kot minister. Sodeč po pojasnilih kmetijskega ministrstva je tudi za nenavadno izplačevanje prek aneksov in ne po pogodbi odgovoren Židan. Postavili smo jim povsem nedvoumno vprašanje: “Kdo je predlagal potek posla tako, da se po podpisu pogodbe financiranje ureja prek aneksov?”
Iz odgovora izhaja, da je postopek vprašljive transparentnosti predlagala služba za javna naročila, to pa zato, ker ob objavi razpisa za 4.551 minimalnih plač in podpisu pogodbe, ki so jo naslovili kot okvirni sporazum, sploh niso imeli natančne finančne konstrukcije: “Sporazum z okvirno oziroma predvideno vrednostjo kampanje je bil sklenjen iz razloga, ker za celotno obdobje izvajanja kampanje ob sklenitvi sporazuma ni bilo mogoče natančno določiti obsega finančnih sredstev, ki jih bosta lahko prispevala sektorja mleka in mesa. Kampanjo Naša super hrana namreč sofinancirajo država in pridelovalci in predelovalci mleka ter govejega in perutninskega mesa, ki so se samostojno odločili za vstop v promocijo v skladu z zakonom o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Višina zbranih sredstev sektorjev je odvisna od količine pridelanega in v Sloveniji predelanega / odkupljenega mleka in mesa v posameznem letu. Pri oblikovanju okvirne vrednosti sporazuma smo zato predvidevali okvirni znesek zbranega prispevka sektorjev na podlagi pridelave ter odkupa mleka in mesa v preteklih letih. Prispevki sektorjev za promocijo se zbirajo v proračun tekom celega leta. Zaradi tega razloga je z izbrano agencijo Futura sklenjen sporazum, v okviru katerega se sproti za posamezne krajše dele kampanje skozi triletno obdobje z aneksi določa natančna višina razpoložljivih sredstev (ta je odvisna od do tedaj zbrane višine prispevkov obeh sektorjev in države) in obseg izvedbe komunikacijskih aktivnosti.”
Najdražjega izbrali Židanovi stari znanci
Razpis na podlagi približne finančne ocene in podpis pogodbe, ki so jo poimenovali okvirni sporazum, so na kmetijskem ministrstvu leta 2016 pod vodstvom Dejana Židana izpeljali s pomočjo ocenjevalne komisije, v kateri so bili Židanovi stari znanci. Podobno kot v razpisni komisiji za maketo drugega tira, poslu, ki ga ta čas preiskujejo kriminalisti, saj obstaja sum, da je skozenj svojo kampanjo financirala stranka SMC, ki je imela v razpisni komisiji tudi dve svoji strankarski članici.
Na razpis so prispele tri ponudbe, oddale so jih agencije Direct Media Komunikacije, Pristop in Futura DDB, ki je posel, čeprav je bila njena ponudba najdražja, tudi dobila. Identično, kako nenavadno, kot v poslu z maketo drugega tira. Najmanj primerni na podlagi najvišje cene so zmagali na podlagi ocen v “mehkih” kriterijih – Futura je dobila izrazito boljšo oceno na področju medijskega zakupa, pri čemer poznavalec opozarja, da je “Futura od vseh treh agencij, ki so se potegovale za posel, najmanjša. Letni promet Future v zakupniškem poslu se je v letih pred prijavo na razpis gibal med 3 in 4 milijone evrov, kar je zanemarljiv obseg poslovanja v tem poslu. Na podlagi veliko manjšega obsega zakupljenega prostora Futura zato ni mogla ponuditi nižje cene od drugih agencij, ki so se prijavile na razpis”. Subjektivnost in vpliv komisije sta se po besedah poznavalca najbolj izrazila na področju ideje kampanje, kjer je Futura prejela največ točk.
Prodali več slovenskega mesa? Ne merijo …
A če se vrnemo k objektivnim kriterijem, ki jih v trimilijonskem poslu, ki ga je kmetijsko ministrstvo pod taktirko Židana zaobšlo na vsaki stopnji razpisa posebej, je najbolj škandalozno, da so po tem velikanskem poslu umanjkali kriteriji, s katerimi bi merili uspešnost kampanje.
V zadnjih tednih po razkritju bolnega mesa iz poljskih klavnic je jasno, da se poraba mesa meri v tonah, saj je februarja Uprava RS za varno hrano sporočila, da smo v Sloveniji pojedli štiri tone poljskega mesa v kebabih, zato smo kmetijsko ministrstvo vprašali po rezultatih Židanove milijonske kampanje: “Kakšen je bil po posameznih letih omenjene kampanje vpliv na prodajo slovenskih proizvodov? Prosimo za količinske podatke. Ali drži informacija, da delež prodaje slovenske perutnine še vedno pada?”
Ugotovili smo, da za trimilijonsko raziskavo očitno nikoli ne bomo izvedeli, koliko kilogramov ali ton slovenskega mesa več so po njeni zaslugi prodali, saj so z ministrstva za kmetijstvo (MKGP) pojasnili: “Neposrednih odgovorov na ti dve vprašanji MKGP ne more posredovati. V okviru kampanje Naša super hrana namreč MKGP ne izvaja meritev trendov obsega prodaje slovenskih izdelkov v trgovinah. S ciljem spremljanja uspešnosti kampanje pa se izvajajo meritve sprememb stališč potrošnikov do lokalne hrane.”
Kaj merijo? Še zanimivejša je informacija, da rezultate meri agencija Valicon, hišna agencija Futurine druge politične naročnice, stranke SMC. Namesto konkretnih rezultatov je metodologija zastavljena tako, da se ne prodaja slovensko meso in mleko, ampak gesla. Na do nedavnega Židanovem ministrstvu pojasnjujejo: “Pooblaščena raziskovalna agencija Valicon izvaja meritve v zvezi z učinki kampanje Naša super hrana enkrat letno in v tem okviru tudi raziskavo javnega mnenja o spremembi stališč potrošnikov do lokalne hrane. Tako lahko vsako leto primerjamo dosežene učinke kampanje in sporočil glede na enako raziskavo, ki je bila opravljena pred začetkom triletne kampanje novembra 2016. Tako lahko spremljamo napredek pri percepciji lokalne hrane pri potrošnikih. Raziskovalna agencija Valicon je z raziskavo ugotovila pozitivne rezultate komuniciranja, še posebej pri prepoznavanju sheme izbrana kakovost − Slovenija, ki potrošniku zagotavlja slovensko surovino in predelavo, višjo kakovost ter dodatno kontrolo tako označenih proizvodov. V vmesnih raziskavah se je tudi pokazalo, da potrošnik lokalno hrano zaznava kot bolj kakovostno in zaupanja vredno ter da ima večjo željo po lokalnih proizvodih in da se ti tudi večkrat znajdejo v nakupovalni košarici.”
Demokracija