[Pisma – od zmage do zmage] Naš človek v Havani

Vinko Vasle

Leta 1941 so naši bratje, tovariši in tovarišice ocenili, da je najbolj pomemben boj proti razrednemu notranjemu klerikalnemu, izkoriščevalskemu, kulaškemu in malomeščanskemu razredu. In da je boj proti okupatorju drugorazredna tema. V tem smislu so naše trojke in kasneje slavne brigade pričele z odločnimi likvidacijami. To delo smo generalno zaključili spomladi 1945 na 7 tisoč lokacijah.

Leta 1991 smo ocenili, da je najpomembnejši boj proti razbijalcem Jugoslavije, sramotilcem Tita, udbe in Milana Kučana. Zato je slednji upravičeno zaukazal razorožitev nastajajoče slovenske vojske, a se je žal izteklo drugače. Leta 2020 smo ocenili, da je najpomembnejši odločen boj proti okupatorski koaliciji in Janezu Janši in da je bitka proti koronavirusu res tretjerazredno vprašanje. Ocenili smo, da je zdaj čas, da se nazaj dokopljemo komunistične oblasti, metode pa so lahko različne.

Tako je naša komunistična ptujska županja Nuška Gajšek odločno protestirala proti temu, da bi se v ptujsko bolnišnico namestilo obolele z virusom. Enako so bili odločno proti vodstvo bolnišnice in vsi zaposleni, kar je normalno. Komunisti smo vedno zasledovali naš najvišji cilj – da smo živi in zdravi. No, ne čisto vsi, kot smo zgodovinsko dokazali, zato je logično, da v komunistične bolnišnice sodijo zdravi in živi in naši in tu ni parlamentiranja.

Na volitve – z nasiljem naprej
Seveda je za prevzem naše oblasti tudi pomembno, da tej okupatorski vladi Janeza Janše ne dovolimo, da bo še naprej nizala uspehe v boju proti koronavirusu, ker je to že načelo javno mnenje, ki je tej vladi vse bolj naklonjeno. Zato je treba ukrepe minirati, spodkopavati, diskvalificirati, onemogočati, kritizirati, kar je znana udbovska agitprop metoda, ki jo naš odlični član Milan Kučan zelo dobro obvlada še iz časov, ko je bil na oblasti. Zdaj je tudi, ampak oblast izvaja iz samoizolacije. Nič pa ne bi bilo, če ne bi imeli svojih večinskih partijskih celic v medijih. V vseh, razen v dveh, za katere se je že Marjan Šarec zavzemal, da se jih likvidira, pa še kar širita resnice. Zdaj recimo preko zelo gledane oddaje “Kdo nam laže” onega, ki ne mara butlov, ki nam dela izrazito škodo. Tu je edina možna Kučanova metoda – diskvalificirati in likvidirati, da bo gobec utihnil.

Glavni vlečni konj naše propagande pa je javna hiša RTV SLO. Ta je prejšnji teden opravila izjemo pomembno delo v Tarči. Res je, da ni nič držalo, da je bilo marsikaj na pol res, ali drugače – marsikaj je bila pol laž, a bistvo oddaje je bilo, da je naš šef centralnega komiteja Dejan Židan lahko povedal, da ne gre za maske, ampak za to, da spet pridemo na oblast in je plediral za takojšnje nove volitve. Ne vem, če bo šlo brez nasilja, a mi smo na vse pripravljeni – naši dedki in babice in očetje in matere komunisti so to leta 1945 in tudi v sedemdesetih letih vladanja to lepo dokazovali.

Šarec razorožil ljudstvo
Marjan Šarec je sicer nezanesljiv, pobalinski, klovnovski, neučinkovit, nesposoben, a ga nujno potrebujemo. Glede na to, da zjutraj v Šmarci bere berilo, popoldan pa proti klerikalcem in cerkvi tuli na naših borčevskih proslavah, je v resnici živa dolomitska izjava. V nekem smislu je podoben Kučanu, ki je ob najhujših napadih bratske JLA razorožil naše teritorialce. Tudi on je razorožil ljudstvo, da bi se lahko branilo pred virusom in pandemijo, kar nam samo koristi, ker zdaj dokazujemo, da je ta vlada kupovala maske in potreben material vsaj na sumljiv način, čeprav je naša Erika v Tarči dokazovala, da gre za kriminal.

In zdaj smo pri našem človeku iz Havane. Graham Green je napisal roman o nekem prodajalcu sesalcev za prah, ki postane navidezen uspešni tajni agent. Naš Ivan Gale je v zavodu za blagovne rezerve zbiral mejle, tajne posnetke in drugi material za diskvalifikacije in likvidacije, šel v Tarčo in takoj od tam na psihiatrijo, ali kako že. Menda je psihično uničen. Razrvani tajni agent naše partije je postal prodajalec megle. V zgodovino sicer ne bo prišel, ker je za nas navaden kanonfuter. Ali kot pravi pregovor – izdajo ljubimo, izdajalce preziramo.

Vinko Vasle