Ta teden je prinesel nov mejnik v slovenskem parlamentarizmu. Poslanci koalicije so na seji Odbora za pravosodje z glasovanjem utišali poslanca SDS Zvoneta Černača. Zmotila jih je kritika pravosodja, ki ga (skladno z njihovo politično folkloro) ne bi smeli kritizirati. Da temu še zdaleč ni tako, je za naš medij komentiral vrhovni sodnik Jan Zobec, medtem ko je nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati nedavno dogajanje primerjal z zdrsom v anarhijo.
24. nujna seja Odbora za pravosodje je potekala na temo “diskreditacije sodne veje oblasti”. Vsaj tako si kritiko pravosodja interpretira koalicija, ki je hotela na seji obračunati s predstavniki opozicije. Predsednica odbora Lena Grgurevič je sejo vodila silovito, lahko bi rekli celo v sodniški maniri. Izrekla je več očitno nezasluženih opominov, v degradirani razpravi je nasprotno stran ozmerjala z lažnivci. Šokantno dogajanje je doseglo vrhunec, ko je koalicija s sklepom izglasovala utišanje poslanca Zvoneta Černača. Kot je povedal predsednik SDS Janez Janša, gre za precedens v slovenski parlamentarni zgodovini.
Nekdanjega predsednika državnega zbora in predsednika Zbora za republiko Franceta Cukjatija smo povprašali, ali je takšen sklep, ki bi poslancu državnega zbora odvzel besedo, sploh mogoče izglasovati. “Seveda ne morejo. To je nesprejemljivo, nezaslišano. Kot poslanec ima pravico govoriti, razpravo je mogoče omejiti časovno. Sama vsebina razprave pa je preprosto povedano njegova stvar,” je razložil Cukjati.
“To se čedalje pogosteje pojavlja, da izglasujejo sklep, ki je proti poslovniku. To je padec preko roba v anarhijo. Zakon in ustava nič več ne veljata, velja samo še diktatura, pa čeprav trenutno zgolj v obliki parlamentarne večine,” trdi Cukjati.
Meni, da tovrstno vedenje v državnem zboru terja odločen odziv. “Če bi bil sam v državnem zboru, bi se obrnil na ustavno sodišče. V kolikor bi to trenutno vedenje legaliziralo, potem bi bilo potrebno takšno odločitev internacionalizirati,” meni nekdanji predsednik državnega zbora.
Trdi, da bi bilo potrebno celo organizirati bojkot parlamentarnih organov, ko bi te vodili poslanka Lena Grgurevič ali Urška Klakočar Zupančič. “Ko se usedeta na sedež, je potrebno tiho vstati in oditi,” je povedal.
Vrhovni sodnik meni, da je kritika sodstva “absolutno dovoljena”
V srži razprave na seji Odbora za pravosodje je bila kritika pravosodja. Koalicija je to interpretirala kot napade in poskuse diskreditacije sodne veje oblasti. Opozicija ravno nasprotno, kot legitimno kritiko enega izmed ključnih institucij države. O dovoljenosti in nedovoljenosti kritike pravosodja oz. ali je pravosodje dovoljeno kritizirati, smo povprašali vrhovnega sodnika Jana Zobca.
Zobec je k temu dodal, da je vsebino kritike potrebno presojati tudi v luči tega, kdo jo izreka. Po njegovem mnenju bi se morali akademija in stroka v kritiki natančno omejiti na pravne argumente, politika pa bi se morala le-te lotiti s potrebno mero zadržanosti, tako se je ne bi moglo interpretirati kot pritisk na sodstvo ali širjenje nezaupanja. Najširši obseg kritike pripada običajnim državljanom, ki jih ni mogoče uvrstiti v nobeno od zgornjih kategorij, je pojasnil.
“Sodstvo se mora zavedati, da sta ugled in zaupanje predvsem odvisna od njega samega. Neodvisnost jim ni dana zato, da bi lahko delali, kar hočejo. Dana jim je bila zato, da sodijo neodvisno, da sodijo nepristransko in brez pritiskov. Ko pa se dogajajo procesi, ki so evidentno neskladni s temeljnimi postulati pravne države, kot je načelo enakosti pred zakonom, morajo pa sprejeti tako kritiko. Morajo računati s tem, da se bodo tako politiki kot tudi ostali ljudje tudi ostro odzvali. Pogrešam predvsem to odgovornost sodstva in sposobnost samorefleksije,” je povedal vrhovni sodnik.
Naš sogovornik je nato primerjal dva povsem različna odziva predstavnikov sodstva. Ob grožnjah upokojenim sodnikom ali pa v primeru protestov v Celju so ti odreagirali silovito, celo osorno. Povsem drugačno reakcijo pa smo lahko opazovali v primeru, ko je župan občine Ljubljana Zoran Janković na hrvaški televiziji prostodušno zatrdil, da ne bo nikoli kaznovan, ker je nasprotnik Janeza Janše. Prepričan je, da bi moralo sodstvo Jankovićeve navedbe ogorčeno zanikati, a jih ni. Kot pravi, je bila le tišina.
Zobec pravi, da se je na tej točki nabralo toliko nedoslednosti in nerazumljivih ravnanj sodstva, da razume “gnev in ostro kritiko tega ravnanja”.
Zobca smo ob koncu še povprašali za komentar dogajanja na Odboru za pravosodje, kjer je prav zaradi takšne kritike bila z glasovanjem odvzeta pravica do besede opozicijskemu poslancu. Zobec dogajanja v razpravni dvorani ni komentiral, glede izglasovanega sklepa, ki je opozicijskemu poslancu odvzel besedo, pa je povedal naslednje: “Da se je poslancu odvzela beseda, to težko razumem. Parlament je navsezadnje namenjen temu, da v njem poslanci govorijo.”
Žiga Korsika