Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike in republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je v soboto preživel atentat. Med njegovim predvolilnim zborovanjem v ameriški zvezni državi Pensilvanija ga je z razdalje 130 metrov (s strehe stavbe v neposredni bližini zborovanja) poskušal ubiti 20-letni strelec in ga pri tem zadel v uho.
Trump je imel neverjetno srečo v nesreči, saj je v trenutku, ko je napadalec streljal nanj, obrnil glavo v desno, zaradi česar ga je napadalčeva krogla le oplazila. V nasprotnem primeru bi bil mrtev. Atentator je eno osebo ubil in dve ranil. Takoj zatem ga je ubila tajna služba Združenih držav Amerike (ang. The United States Secret Service). Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je napadalca identificiral, in sicer 20-letnega Thomasa Matthewa Crooksa iz Pensilvanije.
Šlo naj bi za osamljenega strelca, a postavlja se vprašanje, ali je bilo res tako, saj je napadalec brez težav prišel na streho zgradbe, se namestil v strelski (ostrostrelski) položaj in streljal na Trumpa. Vprašanje je tudi, ali ga je tajna služba res “spregledala” ali pa je bil morda povezan s kom iz tajne službe ali lokalne policije, kar mu je omogočilo, da je neovirano prišel na streho zgradbe in streljal na 45. predsednika Združenih držav Amerike. Ostrostrelec tajne službe bi lahko že prej posredoval, vendar mu vodja službe kar tri minute ni dal zelene luči za streljanje.
Čeprav imajo Združene države Amerike že dolgo tradicijo političnih atentatov na ameriške predsednike (štirje so zaradi posledic atentata umrli – leta 1865 Abraham Lincoln, leta 1881 James A. Garfield, leta 1901 William McKinley in leta 1963 John F. Kennedy), je sobotni atentat logična posledica neverjetne demonizacije Trumpa, ki ga ameriški kvaziliberalni, progresivni in levičarski mediji, ki so blizu ameriškim demokratom, že leta brezsramno blatijo.
Kljub temu ga predstavljajo kot “nevarnost za ameriško demokracijo”. Aktualni ameriški predsednik Joe Biden je pred časom celo dejal, da je treba Trumpa “za vsako ceno ustaviti”. Prav zato ne preseneča, da so proti njemu sprožili že dve zahtevi za odpoklic (v času njegovega predsedniškega mandata), ga z zlorabo ameriških organov pregona in sodstva štirikrat aretirali in proti njemu vložili kar 91 kazenskih ovadb. Sedaj so se ga, kot opozarjajo številni, poskušali znebiti še z atentatom, in sicer predvsem zato, ker ni predstavnik kontaminiranega političnega “establišmenta”, saj si želi “izsušiti politično močvirje v Washingtonu”. Ni “prebujenec” ali globalist, zato želi “Američane spet postaviti na prvo mesto”.
Pri tem se v zadnjih letih po vsem svetu kaže vzorec, ki razkriva pravo naravo oseb s polnimi usti demokracije, pravne države in človekovih pravic. Prav ti ravnajo v popolnem nasprotju s tem. V številnih državah sveta smo priča neverjetnim (volilnim, pravnim in sodnim) zlorabam, ki si jih privoščijo levičarji, in sicer samo zato, da pridejo na oblast ali se na oblasti obdržijo. O tem v svojih knjigah podrobno piše znan venezuelski politični disident in pisatelj Alejandro Peña Esclusa. Skladno z besedami, ki jih je leta 1994 izrekel zadnji šef partije in takratni predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, so za premagovanje sovražnika dovoljena vsa sredstva, in ne samo tista, ki jih pozna demokracija. Ne torej argumenti in protiargumenti, “ampak vse tisto, kar z demokracijo nima nobene zveze – to je najprej diskvalifikacija in potem likvidacija, če je treba tudi fizična”.
Dr. Metod Berlec