Poslanec Branko Grims je na družbenem omrežju Facebook odgovoril medijem, ki so nanj sprožili stampedo zaradi njegovih stališč o podnebnih spremembah. V njem na podlagi nekaterih primerov razkriva, čemu je resnično namenjena okoljevarstvena agenda levičarjev oziroma ekosocialistov, kot se tudi sami predstavljajo. Poslanec je med drugim izpostavil, da je vse skupaj 200 milijard vreden posel, ki služi le lobijem, povezanim z levičarji, in daje prednost enim na račun drugih. Toda levičarji se ne bodo ustavili le pri gorivih in vsiljevanju prehoda na zeleno energijo, kot vse kaže, se bodo pod pretvezo varovanja okolja in zdravja prav kmalu začeli vmešavati v to, kaj se znajde na vašem krožniku!
Poslanec Slovenske demokratske stranke mag. Branko Grims odgovarja medijem, ki so nanj sprožili pregon zaradi njegovih predhodnih stališč o podnebnih spremembah. Ta je na družbenem omrežju Facebook delil zapis, v katerem argumentirano razkrije resnično agendo levičarskih okoljevarstvenikov. Svoje prijatelje uvodoma vpraša: “Bi verjeli, da je praktično vsa uradna ekologija samo 200 milijard dolarjev vreden biznis z levičarsko politiko povezanih lobijev, ki samo daje prednost enim na račun drugih?” Kot prvi primer navede vse ostrejše omejevanje uporabe izdelkov iz plastike, ki smo mu priča v Evropi in Sloveniji, šlo je celo tako daleč, da bodo prepovedali uporabo plastičnega pribora za enkratno uporabo in slamic. Ob tem je poslanec opozoril na higienske zadržke in nevarnost okužbe s salmonelo, ki nam bo gotovo najbolj pretila predvsem v poletnih mesecih na prostem, kjer je uporaba plastičnega pribora za enkratno uporabo prav zaradi tega najbolj smiselna.
Prav tako je tukaj opozoril na povečevanje davčnega bremena in se ob tem vprašal, če se to res vlaga v razvoj ekološke vzdržnosti. Nikakor ne, je odgovoril na to retorično vprašanje, ves denar se porazgubi v proračunih, iz katerih se napajajo levičarji, s tem pa med drugim financirajo tudi nelegalne migrante. Ob vsem tem se kakovost življenja Evropejcev bistveno zmanjšuje, in to kljub temu, da evropska obremenitev okolja s plastiko pomeni le 0,5 odstotka svetovne obremenitve s plastiko. Poslanec je ob tem izpostavil še, da kar 90 odstotkov plastike v morje pride iz desetih velikih rek, od katerih pa niti ena ni v Evropi!
Kako deluje odmik od uporabe plastičnih slamic za enkratno uporabo, nazorno prikazuje primer ameriške verige kavarn Starbucks, kjer so se pompozno zavezali, da bodo do leta 2020 na globalni ravni prenehali uporabljati plastične slamice. Levičarji in nekateri mainstream mediji so to opisovali kot mejnik, a majhne plastične slamice, ki so jih dotlej uporabljali pri strežbi hladnih napitkov, so tehtale 3,23 grama, velike pa 3,55 grama. Kot je poročal portal Reason, novi plastični pokrovčki v majhni velikosti tehtajo 3,55 grama, veliki pa 4,11 grama. Starbucks je do 4. junija letos kot izvršni direktor sicer vodil Howard Schultz, od takrat pa v podjetju ostaja kot chairman emeritus. Schulz je, pomenljivo, velik podpornik ameriških demokratov in pojavljajo se ugibanja, da bo kandidiral na predsedniških volitvah v ZDA leta 2020. Še en vidik, ki ga je pri prepovedi plastičnih slamic upoštevati, je, da bo to bistveno otežilo hranjenje nekaterim gibalno oviranim osebam.
Evropejci vse bolj omejevani tudi zaradi pregona vozil z motorjem na notranje izgorevanje
Naslednji primer, ki ga je opisal Grims, je pregon motorjev na notranje izgorevanje, ki smo mu priča v Evropi, kar se dogaja kar s prepovedmi in obveznim prehodom na električne avtomobile. Ti imajo na primer za vožnjo po mestih res nekatere prednosti, saj, kot je izpostavil, ni izpuha, a je opozoril, da bi se o tem morali ljudje odločati brez prisile, z nakupom na svobodnem trgu. Tudi davki, s katerimi država odvrača davkoplačevalce od kupovanja goriv, nikakor niso porabljeni namensko, pač pa se z njimi prav tako napajajo med drugim levičarji in migranti. Poleg tega sama obvezna uvedba električnih vozil z vidika okolja ne predstavlja velike prednosti. Grims je tukaj izpostavil, da je v resnici že sama izdelava električnih avtomobilov za okolje bistveno bolj obremenjujoča, tudi zaradi uporabe nekaterih redkih snovi, katerih kopanje in proizvodnja sta za okolje dobesedno ubijajoča. Še večji problem pa je po njegovih besedah proizvodnja električne energije. Utopično je namreč pričakovati, da bi vso dodatno količino električne energije, ki bi bila namenjena pogonu električnih vozil, proizvedli iz obnovljivih virov. Že zdaj se je največ proizvede v termoelektrarnah s fosilnimi gorivi in v jedrskih elektrarnah, ki so v zadnjem času kljub številnim prednostim in veliki konkurenčnosti tarča okoljevarstvenikov. Po besedah Grimsa so izkoristki na primer dizelskih motorjev neprimerljivo višji, kot jih omogočajo proizvodnja in transport ter uporaba električne energije. Nato je izpostavil še nekaj vidikov električne mobilnosti: “Tako ukinjanje dizlov pomeni v resnici na ravni matere Zemlje samo dodatno obremenitev s še več energije. Elektrike pa je tudi premalo in se bo zagotovo bistveno podražila. Potem tudi ogrevanje s toplotnimi črpalkami ne bo več prav poceni.”
Še eno dejstvo, ki ga je pri tem potrebno upoštevati, je, da bistveno višji delež dohodka za gorivo porabijo zaposleni z nižjimi plačami, ki jih dodatno obdavčevanje goriva močno prizadene. Ti se prav tako pogosteje v službo vozijo dlje, nikakor pa si ne bodo mogli privoščiti nakupa novih električnih vozil. Da je tako, je pokazal tudi nedaven izbruh protestov t. i. rumenih jopičev v Franciji, kjer se je prav napoved poviševanja davkov na goriva izkazala kot kaplja čez rob. Gre pri vsem tem morda za načrt levičarjev, kako revnejšim otežiti dostop do dela, jih spraviti na socialne transferje in si tako zagotoviti več volivcev, pod pretvezo, da se levičarji zavzemajo za revne?!
Le ena potniška križarka onesnaži Zemljo bolj kot 21,6 milijona dizlov!
Dvojna merila pa je Grims izpostavil z nekaterimi primerjavami. Ena sama luksuzna potniška križarka v letu dni po njegovih besedah onesnaži Zemljo bolj kot 21,6 milijona dizlov, še hujši so največji tankerji in tovorne ladje. Samo 16 največjih ladij na svetu onesnaži v letu dni zemljo bolj kot ves potniški cestni promet na svetu. Velikih ladij pa je na tisoče. Ampak države se izogibajo obdavčevanju tega posla z novimi davki. Vrhunec neumnosti pa je po po njegovih besedah politika aktualne slovenske vlade, ki hoče uvajati električna vozila še hitreje ko preostala Evropa. Vsaka pametna vlada bi po njegovem morala najprej preveriti, kaj določen ukrep pomeni za njeno gospodarstvo. Po dosegljivih podatkih je kar blizu 70 odstotkov slovenskega izvoza povezanega z avtomobilsko industrijo, ki pa največji delež vozil proizvede z motorji na notranje izgorevanje.“Vladno ‘eko’ hitenje torej samo zmanjšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva in je blaginji državljanov v škodo! Odločati bi moral trg pod enakimi pogoji za vse (električne, bencinarje in dizle) in ne vlada!” Obvezna uvedba električnega pogona pa bi po Grimsovih besedah po vsej verjetnosti uničila verjetno edino slovensko svetovno uveljavljeno blagovno znamko Akrapovič, ki proizvaja najboljše izpušne sisteme na svetu, električna vozila pa tega sploh ne potrebujejo. Dobički se bodo tako stekali le tja, kjer se takšne tehnologije že tržijo. Zapis poslanec pomenljivo zaključi s citatom prejemnika Nobelove nagrade za ekonomijo Friedricha Augusta von Hayeka: “Če bi levičarji imeli kaj pojma o čemerkoli, še posebej o ekonomiji, sploh nikoli ne bi bili levičarji!”
Levičarji se ne bodo ustavili pri gorivu: vmešavali se bodo v to, kaj imate na krožniku
Da se levičarji ne bodo ustavili le pri obdavčevanju goriva, je pokazal tudi nedaven poskus uvedbe davka na sladke pijače. Praksa iz tujine kaže, da tudi ta davek nesorazmerno bolj prizadene prav ljudi z nižjimi dohodki, tako kot v primeru trošarin na tobak in alkohol, prav tako pa uvedba davka na sladke pijače vodi v večjo zamenjavo sladkih pijač z alkoholnimi pijačami. A to ni vse, v ZDA, Veliki Britaniji in na Danskem se pod pretvezo varovanja zdravja prebivalstva in varovanja okolja že vrstijo pritiski po dodatni obdavčitvi rdečega mesa. Novembra je BBC poročal, da je ena izmed nedavnih študij v Veliki Britaniji predlagala uvedbo dodatnega 14-odstotnega davka na rdeče meso in kar 79-odstotnega davka na predelano meso, s čimer naj bi država privarčevala 700 milijonov funtov, po zagotovilih nekaterih strokovnjakov pa naj bi to pripomoglo k varovanju zdravja in okolja. Po drugi strani pa bi se v tem primeru cena nekaterih najbolj priljubljenih izdelkov, kot so na primer hrenovke, na policah trgovske verige Tesco kar podvojila, pri čemer bodo spet najbolj prizadeti tisti z nižjimi dohodki. Da tudi slovenski socialisti ne zaostajajo za drugimi, je bilo jasno ob nedavnem gostovanju vodje nadkoalicijske skrajne Levice Luke Mesca v oddaji Pogovor z opozicijo, kjer je svoj že tako bizaren nastop, v katerem se je smešil s svojo ekonomsko nepismenostjo, sklenil še z grozečo napovedjo, da bi bilo treba ljudi iz osebnih vozil preusmeriti na vlake, s strašenjem s plastiko in z napovedjo k preusmeritvi v večjo porabo rastlinske hrane, saj je proizvodnja mesa po njegovem mnenju preveč obremenjujoča za okolje. In prav levičarji so najbolj glasni, da si nekateri s svojimi dohodki (že zdaj) ne morejo privoščiti hrane. Po drugi strani si SDS že dalj časa prizadeva vrniti stopnji DDV na predkrizno raven, kar bi nekoliko razbremenilo potrošnike: na 8,5 odstotka nižjo stopnjo in na 20 odstotkov višjo stopnjo. Sami torej presodite, kdo se resnično bori za izboljšanje kakovosti življenja običajnih državljanov.
Profesor Mihalič se sprašuje, ali bi Evropa sploh civilizacijsko preživela prehod na t. i. zeleno energijo
Poslanec Grims je sicer na družbenem omrežju Facebook delil tudi predavanje rednega profesorja dr. Rafaela Mihaliča z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, ki med drugim izpostavi, da smo v Evropi za implementacijo novega koncepta oskrbe z električno energijo oziroma energetski preobrat že porabili na stotine milijard evrov. V družbi se vse bolj vsiljuje prepričanje, da so viri, ki so prek sto let gradili našo civilizacijo, strupeni in škodljivi in naj bi Zemlja zaradi tega trpela, vse te pomanjkljivosti pa naj bi odpravili t. i. zeleni viri energije. A kljub temu se po svetu vse bolj gradijo klasične termoelektrarne na fosilna goriva, saj bi bil po besedah Mihaliča prehod na takšno energijo ekonomsko in tehnično bistveno težji, kot nam to predstavljajo politiki, ob tem pa se vpraša, ali bi Evropa to sploh lahko civilizacijsko preživela. Če ste še vedno navdušeni nad pridobivanjem električne energije iz obnovljivih virov, si oglejte to presenetljivo primerjavo med viri energije. V okviru predavanja profesor Mihalič slikovito pojasni, zakaj je vlaganje v zelene vire energija navadna potegavščina, ter razloži, kako vse to vpliva na stabilnost elektroenergetskega sistema.
J. Ž.