Čeprav so ugotovili, da so si genetsko Izraelci in Palestinci najbolj podobni na vsem svetu, obstajajo med obema kulturama ekstremne razlike. Gre za to, da so Izraelci že stoletja del zahodne civilizacije, medtem ko so Palestinci del islamske civilizacije. V članku pojasnjujemo, kako so te razlike nastale in zakaj levica na Zahodu podpira Palestince.
Nekoč so bili predniki sedanjih Izraelcev in sedanjih Palestincev pripadniki iste etnije. Zagotovo so bili predniki številnih sedanjih Palestincev nekoč Judje. Zakaj so potem med enimi in drugimi v času nastale tako velike razlike, ki danes povzročajo vojno stanje na območju nekdanje Judeje? Odgovor na to se skriva v civilizacijskem okviru enih in drugih.
Razlika med zahodno in islamsko civilizacijo
Judje, predniki današnjih Izraelcev, so se razselili vsepovsod po tedanjem znanem svetu. Nekateri so se raztepli po Bližnjem vzhodu in nekateri po severni Afriki. Nekateri so odšli v Evropo in nekateri ostali doma v Judeji. Kamorkoli so šli, so morali v veliki meri sprejemati lokalne običaje, da so v tujem okolju lahko normalno delovali. Tako so evropski Judje postali pripadniki zahodne civilizacije. Na drugi strani so Judje, ki so sprejeli islamsko religijo, postali pripadniki islamske civilizacije. Tisti Judje, ki so ohranili svojo religijo in živeli znotraj islamske civilizacije, so ohranili več svojih kulturnih značilnosti, ki jih je pogojevala judovska religija, kajti kljub pogosto očitanemu antisemitizmu in številnim pogromom ter celo holokavstu, ki so ga proti Judom zagrešili nemški nacisti, je bil Zahod do Judov praviloma dosti bolj strpen kot oblastniki znotraj islamske civilizacije, kjer je bila strpnost do drugih verstev pogosto minimalna ali pa je ponekod sploh ni bilo. Zato so se Judje v Evropi (in kasneje v ZDA) dosti bolj zlili z zahodno civilizacijo, kot so se lahko Judje v islamskih deželah.
Na drugi strani je v zadnjih stoletjih Zahod postajal vse bolj sekulariziran. Čeprav je krščanstvo na Zahodu pustilo neizbrisni razvojni pečat, je s pojavom znanosti razlika v religiji med Zahodnjaki postajala vse manj pomembna in Judje so se lahko še bolj zlili z zahodno civilizacijo. Hkrati so bili zahodni Judje deležni vseh pridobitev zahodnega napredka in blaginje. V islamski civilizaciji pa je bil razvoj znanosti minimalen in še tisto, kar se je razvilo (ali kopiralo od Zahoda – npr. šolstvo), je bilo rezervirano za manjšino privilegiranih. Večina ljudi v islamski civilizaciji tako še danes živi mentalno življenje, ki je podobno tistemu na Zahodu v času srednjega veka: islam, religija torej, je glavna kulturna oz. socialna sila islamske civilizacije še danes, kot je bilo krščanstvo na Zahodu glavna kulturna oz. socialna sila v srednjem veku.
Velikanski razkorak med Izraelci in Palestinci
Po drugi svetovni vojni, ko so se začeli Judje priseljevati nazaj v nekdanjo Judejo, ki se je tedaj imenovala Palestina, je tako med Judi in Palestinci, ki so se kljub genetski podobnosti z Judi šteli za Arabce, obstajal gromozanski civilizacijski razkorak. Ker so judje drug do drugega že v času t. i. izgnanstva iz Judeje izražali veliko solidarnost in medsebojno pripadnost, so Judje iz nezahodnih okolij hitro prevzeli znanje in vedenje Judov, ki so prišli z Zahoda. Z vidika drugih civilizacij je to, kar se je stoletja dogajalo na Zahodu, magija. Zahod je namreč v zelo kratkem času nekaj stoletij postal tako dominanten v odnosu do drugih civilizacij, da je bilo to za tiste, ki niso bili Zahodnjaki, popolnoma nedoumljivo.
Na drugi strani so Palestinci del islamske civilizacije, ki je do tujega in tujcev bržkone najmanj strpna civilizacija na svetu. Leta 1948 so bili Palestinci in drugi Arabci tisti, ki so šli v vojno z Izraelci, ker je bilo zanje nesprejemljivo, da bi na zemlji, kjer je stoletja dominirala islamska civilizacija, lahko kdo ustanovil državo, ki ne bi bila muslimanska. Palestinci so tisti, ki vedno v zadnjem trenutku zavrejo mirovni proces z Izraelci, ker se kot muslimani ne morejo sprijazniti s tem, da bi Izrael lahko obstajal na zemlji, ki je bila tako dolgo pod islamsko oblastjo. Čeprav so Izraelci neprimerno močnejši od Palestincev, je islamistični palestinski Hamas znova sprožil vojno stanje med Palestinci in Izraelci, četudi so dobro vedeli, da bo to palestinskemu ljudstvu v Gazi prineslo le trpljenje. Zahodnjaki danes tega nikoli ne bi storili. Gre za izhodišča islamske civilizacije, ki je – vsaj z vidika današnjih islamistov – še vedno na razvojni stopnji, kot je bilo krščanstvo v srednjem veku. V osnovi tu sploh ne gre za razlike v religiji, saj so izhodišča judaizma, krščanstva in islama enaka. Krščanstvo ima iste korenine kot judaizem in islam ima iste korenine kot judaizem in krščanstvo. Če si osvetlimo zgodovino vseh (uspešnih) religij tega sveta, so v času ustanovitve ljudem prinašale napredek, torej so imele socialno in kulturno dodano vrednost. Razlike so nastale v naslednjih stoletjih, ko so ljudstva, ki so določeno religijo prevzela, vklapljala svoje kulturne obrazce v religijo. Ker je bila kultura evropskih ljudstev bistveno bolj napredna, kot je bila kultura bližnjevzhodnih ljudstev, ki so prevzela islam, je prišlo do civilizacijskih razlik v korist zahodne civilizacije.
Zakaj zahodna levica podpira Palestince in ne Izraelcev
Politična levica na Zahodu – še posebej radikalna levica – v zadnjih desetletjih nasprotuje zahodni tradiciji in kulturi, ker želi spremeniti civilizacijski okvir zahodne civilizacije. Zato denimo radikalne feministke in radikalni aktivisti LGBT+ islamiste podpirajo, četudi je v islamski civilizaciji ničelna toleranca do istospolnih in drugih neobičajnih spolnih praks ter so ženske v islamskem svetu praviloma zatrte. Prijemi in težnje radikalne zahodne levice so dejansko zelo podobni islamističnim težnjam in prijemom, zato nas levica socialno gledano (ne)hote potiska v smeri srednjega veka, saj si (ne)zavedno želi odpraviti vse tisto, zaradi česar je Zahod postal primerjalno superuspešen v odnosu do drugih obstoječih civilizacij. Slovenska zmerna levica (v nasprotju s slovensko radikalno levico) sicer uradno podpira Izrael, a si na tihem želi, da bi lahko podprla Palestince. Razlog je v tem, da pri slovenski zmerni levici v zunanji politiki tradicionalno prevladuje podrejenost Evropski uniji nad ideološko izbiro.
Mag. Tadej Ian