V priporočilih vladnega Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora, ki ga vodi radikalna levičarska aktivistka Nika Kovač, je polno besed o »demokraciji« in svobodi«, kar je zloraba, saj bi lahko dokument imenovali: Priporočila Vladi RS za cenzuriranje medijskih vsebin in izražanja stališč.
»Sedem gosto tipkanih strani za ‘preprečevanje sovražnega govora’, beri: cenzuro,« se je na javno objavo priporočil, ki so prvi predlogi strateškega sveta za vladno ekipo Roberta Goloba, na družbenem omrežju Twitter odzval Bojan Požar, novinar, urednik, TV-voditelj in lastnik portala Požareport. Podobno o priporočilih razmišljajo tudi drugi, ki imajo še kanček zdrave pameti in si svobodnega izražanja mnenj ne bodo pustili odvzeti.
Odprava ustavne pravice
Priporočila so razdeljena na štiri sklope: javno financiranje medijev, zaostritev medijske zakonodaje, medijsko opismenjevanje in zaščita novinarjev. Za visokoletečimi besedami in lažno skrbjo, da bi javnost »obvarovali« pred lažnimi vsebinami, dezinformacijami, sovražnostjo in nestrpnostjo, se skriva avtokratska želja avtorjev priporočil, da bi vlada bodisi zaostrila, bodisi bi sprejela tako zakonodajo, kjer bi bilo dovoljeno izreči ali zapisati le tisto, kar bi strateški svet označil za sprejemljivo. Priporočila so očitno le prvi korak k vnovični uvedbi zloglasnega 133. člena Kazenskega zakonika SFRJ, ki govori o »verbalnem deliktu«.
Čeprav ima Slovenija v svojem kazenskem zakoniku že 297. člen, ki govori o razpihovanju sovraštva in nestrpnosti (roko na srce, tudi ta člen je nepotreben, če slovenska ustava v svojem 39. členu govori o svobodi govora kot absolutni pravici), Niki Kovač in njenim somišljenikom to ni dovolj. Nikakor nočejo razumeti, da je svoboda govora kot aspirin. Ta salicilatna učinkovina, ki blaži bolečino, znižuje telesno temperaturo in zavira vnetje, ima stranske učinke, toda zaradi njih se nihče ne odpove zdravilu, ki ima več pozitivnih kot negativnih učinkov. Podobno je s svobodo govora, ki je sestavljena iz različnih vrst govora (žaljivega, ljubeznivega, sovražnega, prijaznega in tako naprej). Če eno vrsto govora izločimo in preganjamo, to ni več svoboda govora. Svoboda govora torej je ali pa ni.
Neslavna vloga DNS
Svobodo govora želi strateški svet s svojimi priporočili še bolj omejiti, medijem in tistim, ki javno (prek medijev ali družbenih omrežij) izražajo svoja stališča, ki so drugačna in politično nekorektna, pa grozi z novimi sankcijami. Tako tovarišija vladi priporoča, naj (z vsemi sredstvi) prepreči, da bi državna podjetja, državni organi ali lokalne skupnosti sofinancirale ali oglaševale v medijih, ki domnevno širijo »sovražno vsebino«.
In kaj je to »sovražna vsebina«? Kdo jo bo prepoznal? Očitno vlada, strateški svet, nevladne organizacije in celo Društvo novinarjev Slovenije (DNS). DNS, ki ga vodi Petra Lesjak Tušek, se je sicer že zdaj »izkazal« z ovajanjem progresivizmu nenaklonjenih medijev (Nova24TV in revija Demokracija), kar pomeni, da mu ovaduštvo ni tuje (to ne preseneča, saj so DNS ustanovili komunisti). Po predlogu strateškega sveta bo »nagrajen« z novimi »dolžnostmi«. Za prekinitev oglaševanja ali sofinanciranja naj bi bilo dovolj, da Novinarsko častno razsodišče DNS v svoji razsodbi o kršenju novinarskega kodeksa določen medij prepozna kot medij, ki razširja »sovražne« vsebine. DNS torej dobiva vlogo nekakšnega nadtožilca in nadsodnika. Vsekakor je novinarskemu društvu dodeljena neslavna in nečastna funkcija, ki je poklicu, katerega stanovska organizacija je, v sramoto. Novinarji so bili namreč v zgodovini vedno tisti, ki so zagovarjali svobodo (govora) kot absolutno pravico vsakogar, da pove svoje mnenje ali izrazi stališče.
Še več davkoplačevalskega denarja
Celo več. Eno od priporočil je, ne samo da državna podjetja ne smejo več oglaševati v določenih medijih, ampak da morajo financirati kampanje proti sovražnemu govoru. »To bi znal biti za izbrane producente kampanj res dober posel,« je na Twitterju zapisal ekonomist Matej Lahovnik.
Priporočila so sicer polna besednih zvez, kot so »vlada naj zagotovi financiranje« ali »vlada naj zagotovi sistemsko financiranje«. Cenzura in pregon se bosta torej izvajala z davkoplačevalskim denarjem, kar je sprevrženo, saj to pomeni, da bomo tisti, ki se ne strinjamo z levičarskimi norostmi in bomo to tudi javno izrazili, financirali pregon proti samim sebi. Vprašanje, čemu bodo namenjeni novi in višji davki, je odveč. Namenjeni bodo diskreditaciji in pogromu nad drugače mislečimi.
Hvalijo se z uvedbo cenzure
Strateškemu svetu tudi obstoječi kazenski zakonik ni dovolj. Kazenske določbe proti svobodi govora želijo vključiti tudi v druge zakone, kot denimo v zakon o medijih ali zakon o RTV. Po njihovem mnenju so postopki pred sodiščem prepočasni, zato priporočajo nekakšna »hitra sodišča«, kjer bi bili neizvoljeni državni uradniki hkrati tožilci in sodniki. Kako drugače razumeti priporočila, da mora medijska zakonodaja vključevati »sankcije za sovražni govor« oziroma da bi morala druga zakonodaja od medijskih hiš zahtevati takojšen odziv ob pojavu sovražnih komentarjev ali medijskih vsebin. Te vsebine, ki bi jih vladni cenzorji prepoznali kot »sovražne«, bi morale medijske hiše nemudoma odstraniti, odgovorne pa bi bile tudi za svoje profile na družbenih omrežjih. To v praksi pomeni, da bi medijem dobesedno odvzeli pravico do svobode govora in svobode tiska. Da je to v nasprotju s civilizacijskimi normami in slovensko ustavo, jim je očitno malo mar.
Inštitut 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač (hkrati glavna koordinatorka strateškega sveta), je očitno zelo navdušen nad cenzorsko vlogo svoje voditeljice. Po objavi priporočil je inštitut na Twitterju zapisal: »Uspelo nam bo, da dosežemo zastavljeni cilj in že pred začetkom parlamentarnih počitnic pripravimo celosten paket nasvetov predsedniku vlade glede omejevanja sovražnega govora.« Ja, uspelo jim je, da vladi pripravijo cenzorski paket za omejitev svobode govora. Ali nisi čisto pri sebi ali pa si do obisti pokvarjen, če se veseliš, da si pripravil priporočila, s katerimi sogovorcu preprečuješ in mu pri tem groziš s sankcijami, če pove svoje mnenje, ki tebi ni všeč. »Naloga je težka, področje kompleksno,« so dodali v inštitutu. Res je, »težka naloga« je in imeli bodo težko vest, ko se bodo priporočila uveljavila, kar bo lahko sprožilo državljansko nepokorščino, če ne kar državljanske vojne. Svobodoljubni ljudje ne bodo tiho.
Svoboda govora
Naj ponovimo (to, kar je bilo včeraj samoumevno, je treba danes ves čas ponavljati): Svoboda govora je, da lahko vsakdo izrazi stališče in pove svoje mnenje, ne da bi ga kdo pri tem oviral ali preganjal, še posebej ne tisti, ki so na oblasti.
»Svoboda govora ni le ena od pravic, ampak je osrednja oziroma temeljna pravica, s katero ščitimo tudi druge svoje pravice,« je v nedavni oddaji Večer v Kavarni Hayek dejala publicistka, vplivnica in novinarka Nova24TV Tanja Brkić. Po njeno se besedna zveza »sovražni govor« zlorablja ter po dolgem in počez »uporablja kot popreproščena in pavšalna oznaka tudi za tisto javno izražanje, ki po teoriji in ustaljeni sodni praksi ne pomeni koncepta sovražnega govora«.
Jože Biščak