Bosna in Hercegovina je zaprosila za mednarodno pomoč zaradi migrantske krize, saj situacije sama ne obvlada več, Unsko-sanski kanton pa je po poročanju bosanskih medijev celo tik pred tem, da razglasi stanje epidemije zaradi uši in garij. Minister za zdravje v Unsko-sanskem kantonu v BiH Hazim Kapić je namreč sporočil, da bo najverjetneje proglašena epidemija srbečice. Do sedaj je bilo med migranti zabeleženih 80 primerov te bolezni, poleg tega so se pojavile uši med tistimi, ki čakajo na priložnost, da odidejo na Hrvaško in naprej v Slovenijo.
Iz sporočil zavoda za javno zdravstvo in zdravstvenih ustanov v Veliki Kladuši, Bihaću in Cazinu kot tudi iz kantonske bolnišnice je mogoče razbrati veliko zaskrbljenost, vezano na higiensko-epidemološko ter zdravstveno zaščito. Poseben problem so nehigienske nastanitve, pitna voda in tudi že omenjene nalezljive bolezni. Priliv novih migrantov so zaznali na področju Cazina in Bužima, vzdolž mejnega območja, kjer poteka meja s Hrvaško, je pojasnil Kapić na seji vlade in potrdil, da bo razglašeno stanje epidemije.
Naša novinarska ekipa se je v zadnjih dneh ponovno mudila v Bosni in Hercegovini, kjer je na lastne oči preverila, da se je situacija v primerjavi z aprilom še poslabšala. Peščica družin z otroki biva v mestnih hišah, nekaj pa jih ostaja tudi v šotorišču, kjer so zaradi navala mladih moških, ki so na poti že mesece in celo leta, ranljivi za bolezni. Gre za šotorišče zunaj mesta, mimo katerega teče reka z odplakami iz Kladuše, v neposredni bližini se nahaja zavetišče za pse. Situacija je torej izjemno kritična, v mestnem parku je prav tako slabo. Večinoma v Kladuši bivajo mladi moški, stari med 20 in 35 let, otrok in družin je le za peščico.
Hrvaška policija še vedno skrbi za tampon med Bosno in Slovenijo
“Poslušajte, upam, da odidejo, a dvomim, da se bo to zgodilo. Hrvaška policija jih vsakič ujame in vrne nazaj. Veliko pijejo, vsak večer se pretepajo, ko so pod vplivom substanc,” pripoveduje Suljo, domačin iz Velike Kladuše. “Oni imajo samo en cilj, priti v Slovenijo. Zanje je to, kot pravijo, kot da bi prišli v raj. Ko pridejo v Slovenijo, se jim zdi, kot da so vse rešili,” še dodaja.
“Sami vidite. Spijo v parku, po hišah v mestu, prilastijo si klopce. Ne vem, kaj bi rekel. Kritično je. Eden je tamle ukradel čoln. Neki punci so vzeli telefon,” pa pravi prebivalec Bihaća, ki je spregovoril za Nova24TV.
Migranti se sicer večinoma ne upirajo, ko smo jih povprašali za izjave. Predvsem v Kladuši in Bihaću, kjer so že večkrat poskušali ilegalno prečkati hrvaško-slovensko mejo, so že rahlo nestrpni, saj jih policija vsakič ujame in vrne nazaj v Bosno. Situacija na Hrvaškem je po naših zanesljivih virov iz policijskih krogov pri sosedih tako resna, da policiste in policistke angažirajo praktično vsak dan. Ena izmed njih, ki je spregovorila za novinarja Luko Svetino, je priznala, da jo agresivni migrant napadel z nožem in porezal po obrazu. Pred dnevi so ji odstranili šive.
Slovenija zaradi dobrih pogojev za azil postaja priljubljena destinacija
Migranti vidijo situacijo drugače, trdijo, da jih pretepa hrvaška policija, jim krade denar in razbija telefone. “To ni res, izmišljujejo si,” pravi hrvaška policistka, ki želi ostati anonimna. Migranti sicer vsi po vrsti potujejo proti Sloveniji, vse več si jih želi pri nas tudi ostati, saj imamo izjemno dobre pogoje za azil. “Jaz bom plaval. Upam, da bom preplaval to reko. Ampak jaz ne plavam,” pravi mladi Sirec, medtem ko drugi prikimavajo, da je Slovenija dobra. “Slovenija dobra, Hrvaška ne. K¨inc gleda Hrvaško,” postajajo sogovorniki agresivni.
Prenovljeni park v Sarajevu v nekaj dneh povsem uničen
Migrante so bili primorani preseliti v migrantske domove v odročnih predelih države, da ne povzročajo težav domačinom in turistom. Eden takšnih je nekdanji begunski dom, zgrajen v času balkanske vojne, v Salakovcu, nekaj kilometrov iz Mostarja.
Bošnjaki si zdaj želijo, da bi migrante hrvaška policija spustila proti Sloveniji in ne vračala nazaj. To se je leta 2015 tudi zgodilo, ko je bil naval prevelik. Zato bo morala Slovenija po mnenju večine varnostnih strokovnjakov čimprej zaščiti svoje meje, Evropa pa migrantom pomagati tam, kjer to lahko stori – to pa je že v njihovih državah.
T. F.