Muslimanska skupnost si na vse pretege prizadeva, da bi bil v Slovenski vojski prostor tudi za imama in islamsko versko oskrbo!

Datum:

Islamska skupnost v Republiki Sloveniji je začela s podajanjem vedno večjega števila zahtev, saj ji več kot očitno ne zadostuje več povračilo potnih stroškov za imamove obiske v zaporu in muslimanskih šolah, zagotavljanje posebne hrane muslimanskim otrokom v šolah in zahteve po obveznem domačem branju bosanskih avtorjev. Zdaj si namreč želi, da bi v Slovenski vojski imami nudili duhovno oskrbo, kar je tudi predlagala na oktobrski seji Sveta Vlade Republike Slovenije za dialog o verski svobodi. S tem bi se soočili s problematiko muslimanskih verskih voditeljev v vojski, opozoriti pa je treba tudi na drugi del problema, ki ga bodo predstavljali dvojni državljani. 

Verska duhovna oskrba v Slovenski vojski se je začela leta 2000, ko je bil ustanovljen vojaški vikariat, kjer pa delujejo duhovniki rimskokatoliške in evangeličanske cerkve, zato Islamska skupnost od vlade zahteva tudi svojega duhovnika. Za revijo Reporter so sicer na ministrstvu za obrambo sporočili, da takšne vrste zahteve niso prejeli. Glede na to, da versko duhovno oskrbo v Slovenski vojski urejajo zakonski in podzakonski akt, in sicer: Zakon o obrambi, Zakon o službi v Slovenski vojski, Pravila službe v Slovenski vojski in Pravilnik o organizaciji religiozne duhovne oskrbe ter direktiva o organiziranosti religiozno duhovne oskrbe v Slovenski vojski, vsi nešteti predpisi tako predstavljajo podlago za uvedbo duhovne oskrbe v Slovenski vojski.

Mahnič opozarja, da osebe z dvojnim državljanstvom predstavljajo varnostno tveganje
Pri tem je treba omeniti, da zakon o obrambi za zaposlitev v Slovenski vojski trenutno predpisuje eno državljanstvo, zato je predsednik Odbora za obrambo in hkrati poslanec največje opozicijske stranke SDS Žan Mahnič že meseca novembra lani opozoril, da je nujno, da zakon o obrambi vključuje prepoved zaposlitve osebe z dvojnim državljanstvom, saj bi v nasprotnem primeru po besedah Mahniča uzakonili varnostno tveganje. Dvojno državljanstvo poleg slovenskega bi lahko namreč pod določenimi pogoji predstavljalo varnostni izziv ali tveganja.

Foto: STA

Velika večina dvojnih državljanov muslimanske veroizpovedi
Pri vsej stvari je najbolj žalostno to, da ministrstvo za notranje zadeve nima pravne podlage za vodenje evidence o dvojnem državljanstvu, kar pomeni, da država sploh nima podatka o tem, koliko državljanov razpolaga z dvojnim državljanstvom. Podatki kažejo, da je v zadnjih desetih letih slovensko državljanstvo pridobilo skoraj 19 tisoč oseb, in sicer po izredni naturalizaciji največ iz Italije, Hrvaške in Srbije, po redni naturalizaciji pa iz Makedonije, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Ni znan podatek o tem, koliko je teh, ki so ohranili državljanstvo svoje matične države, je pa mogoče predvidevati, da največ dvojnih državljanov prihaja iz nekdanjih držav Jugoslavije. Pri tem prevladujejo predvsem tisti iz Bosne in Hercegovine, kar kaže na to, da je velika večina dvojnih državljanov muslimanske veroizpovedi. Glede na to, da dopolnjeni zakon o obrambi odpravlja omejitve za osebe z dvojnim državljanstvu pri zaposlitvi v Slovenski vojski, je mogoče pričakovati, da bo povečano število pripadnikov islamske vere v oboroženih silah predstavljalo določeno varnostno tveganje.

Francija predstavlja več kot zgovorni primer
To se je še posebej pokazalo v Franciji, ki predstavlja eno izmed najbolj liberalnih držav v Evropski uniji, saj je v vojski zaposlen visok delež muslimanov, in sicer kar 15 odstotkov vseh. Francoska vojska je namreč želela ugotoviti, kako bi se muslimanski vojaki obnašali v primeru nemirov v islamskih predelih Francije in prišli do skrb vzbujajočih ugotovitev, ki so bile zapisane v tajnem poročila obrambnega ministrstva z naslovom “Mladi Francozi severnoafriškega porekla”, ki ga je razkril francoski Le Monde. V primerjavi s staroselci je za takšne ljudi šestkrat bolj verjetno, da ne bodo ubogali ukazov, šestkrat bolj verjetno pa je tudi, da bodo žalili višje častnike, in osemkrat bolj verjetno, da bodo storili dejanje nepokorščine.

Pri tem je vredno opozoriti na intervju vojaka z alžirskim poreklom Aïcha, ki je na zastavljeno vprašanje, kaj bi naredil v primeru, če bi prišlo do oboroženega konflikta med Alžirijo in Francijo, odgovoril, da se nikakor ne bi mogel bojevati proti svojemu narodu. Ob tem je poudaril, da je po srcu Alžirec in da vojski služi zgolj zaradi zaposlitve. Na ministrstvu za obrambo so izpostavili, da so pri pripravi novega zakona o obrambi upoštevali oceno, da odprava prepovedi opravljanja vojaškega poklica za dvojne državljane ne vpliva na dodatno varnostno tveganje. S tem prepričanjem se kakopak strinjajo tudi v koalicijski SD, kar ne čudi, glede na to, da ministrica Andreja Katič prihaja prav iz njihovih vrst.

Foto: STA

Kljub temu, da se stranka SD pri argumentaciji svojega stališča nanaša na trditve, da je podobna ureditev prisotna tudi v Natu, pa je pri tem smotrno osvetliti dogajanje iz leta 1999, ko je Nato v okviru operacije Zavezniška sila posredoval v tedanji Zvezni republiki Jugoslaviji, ko je na vojaški ladji prišlo do upora, v katerega je bilo vpletenih 60 muslimanskih mornarjev, kar je zahtevalo posredovanje posebnih vojaških enot, da so ti osvobodili častnike. Seveda pa tega uradno poročilo ni razkrilo, saj so v njem napisali, da je razlog za upor predstavljala “slaba hrana”, v resnici pa so ti nasprotovali posredovanju na Kosovem, kjer večinsko prebivalstvo predstavljajo muslimani. Šele čez nekaj let je nekdanji francoski minister za obrambo Michèle Alliot-Marie razkril resnično stanje, in sicer, da imajo v vojski težave z imami, saj ti izražajo zahteve, da se za nekaj vojakov vsakoletno organizira tudi romanje v Meko.

Na oktobrski seji vlade je bilo mogoče slišati, da pravna izhodišča varujejo svobodo veroizpovedi in zagotavljajo enakopravno obravnavo vseh verskih skupnosti, saj mora vojaški vikar poskrbeti za versko duhovno oskrbo za zaposlene v Slovenski vojski, ki so pripadniki vseh verskih skupnosti. V praksi je na primer vojaški vikar zaradi zagotovitve verske duhovne oskrbe komuniciral z vojakom stražarjem v vojašnici v Mostah, sicer pripadnikom Islamske skupnosti Republike Slovenije, in mu zagotovil možnost, da v času pripravljenosti za stražo ali času počitka opravlja ustrezne molitve. 

Foto: STA

Izkušnja iz Afganistana je pokazala, da so muslimanski vojaki začeli zavračati posamezne naloge, s tem pa so začeli ogrožati življenja drugih vojakov. Na Nizozemskem so vojaški obveščevalci ugotovili, da se večje število tujerodnih pripadnikov oboroženih sil strinja z načeli in delovanjem radikalnih islamistov. Težave so se pojavljale tudi v Španiji, saj so bili ti prisiljeni v prekinitev pogodb o zaposlitvi z več muslimani, ki so v španski enklavi Ceuti simpatizirali z islamisti in jim predajali obveščevalne podatke.

Muslimanski vojaki obrnili hrbet zastavi, kateri so služili
Do incidentov pa je prišlo tudi v naši neposredni soseščini, in sicer v Avstriji, konkretno v vojašnici Marije Terezije na Dunaju. Po tem, ko je bilo muslimanom omogočeno moliti v posebni molitveni sobi, so namreč trije izmed muslimanskih vojakov z avstrijskim državljanstvom med slavnostnim postrojem obrnili hrbet avstrijski zastavi, ker se njej naj ne bi mogli podrediti, ob tem so dodali, da je tudi v nadaljnje ne nameravajo pozdravljati in gledati. Sicer se je na temo muslimanskega nespoštovanja državnih simbolov razpisal tudi Die Presse, a je kasneje članek umaknil iz spleta, da to ne bi vznemirjalo prebivalstva. Po navedbah iz članka konkretni trije vojaki zaradi svojega obnašanja in odnosa niso bili odpuščeni, ampak so se v vojski obrnili na imama, ki je izdal versko odločbo, s katero jim je dal dovoljenje, da pozdravljajo državno zastavo. Glede na to, da vojska predstavlja hierarhično organizacijo, kjer so življenja njenih pripadnikov močno odvisna od discipline in izpolnjevanja ukazov, je naravnost nedopustno vmešavanje imamov.

H. M.

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] “Zelena” zvezdnica Taylor Swift z zasebnim letalom sedemkrat poletela okoli sveta

Študent računalništva iz Floride navkljub grožnjam s tožbo še...

Obeležje 80. obletnice deportacij judovske skupnosti iz Lendave

V spomin na tragične dogodke izpred 80 let, ko...

Ljubljanska mestna svetnica: V mestu je vse več drog

Na Metelkovo ulico, kjer je zdravstveni dom, že več...

Strah levice pred evropskimi volitvami je velik; njihove ključne teme propadle

Za aktivizmom Nike Kovač o "dostopnosti splava" pred evropskimi...