Ob 19. obletnici ustanovitve stranke NSi je njen predsednik Matej Tonin napovedal prenovo in osvežitev programa, stranka pa naj bi se premaknila proti sredini. Analitik Mitja Iršič meni, da gre za politični PR in poskus prehoda od večnih 5 do 10 odstotkov k velikim igralcem, novinar Gašper Blažič pa je ocenil, da prerivanje v sredini pomeni dejansko samo to, da je jedro stranke pripravljeno še naprej kolaborirati z režimom. Tonin je napovedal tudi pripravljenost na sodelovanje s Šarčevo koalicijo, kar pa po Iršičevem mnenju ne bi privedlo do stabilnosti, prav tako pa med strankami koalicije in NSi obstajajo bistvena programska razhajanja!
V ponedeljek je na novinarski konferenci ob 19. obletnici ustanovitve stranke Nova Slovenija – krščanski demokrati njen predsednik mag. Matej Tonin napovedal prenovo in osvežitev programa, po njegovih besedah pa naj bi bila inspiracija stranke oblikovanje nove Slovenije, kjer bodo pravila enaka za vse in bo mogoče dostojno živeti. “Sprememba bo šla v pozicioniranje NSi v sredino,” je Tonin pojasnil na ponedeljkovi novinarski konferenci. Pri tem se bodo zgledovali po evropskem sistemu vsebinskega umeščanja strank. Kot je navedla Slovenska tiskovna agencija, sredinski pogled zagovarjajo tako pri pogledu na ekonomijo kot pri pogledu na svet. “Seveda se pa zavedamo, da je naša moč odvisna od naših korenin,” je dejal in dodal, da so korenine lokalni odbori stranke. Prenovljen temeljni program stranke bodo potrjevali predvidoma na novembrskem kongresu.
Analitik Iršič meni, da gre pri potezi NSi zgolj za politični PR
Za komentar napovedane spremembe smeri NSi smo vprašali političnega analitika Mitjo Iršiča, ki je uvodoma dejal, da to potezo vidi kot politični PR in poskus preboja iz večnih 5-10 odstotkov, pri katerih se NSi giblje že leta, brez resničnega upanja, da bi se lahko prebila med velike igralce: “Svojega programa najbrž ne bodo šli pisat na novo, če bi ga, bi to bila izdaja volivcev, ki so jih spravili v parlament.” NSi je svojo podobo zgradila kot krščansko-demokratska stranka, ki temelji na tradicionalnih vrednotah, kar je po Iršičevem mnenju pritegnilo predvsem podeželske konservativce, hkrati pa je to vsaj za slovenski prostor ekonomsko pretežno libertarna stranka. Ta za razliko od levih “liberalnih” strank še ni napovedala vojne kapitalu. Iršiča smo vprašali tudi, katere stranke bi na podlagi poteze NSi lahko pridobile in katere izgubile glasove, na kar je odgovoril: “Glede na to, da za desnico vsaj v parlamentarnem vidiku ni neke izbire, bi imela lahko od osipa volivcev nekaj le Slovenska demokratska stranka, širše gledano pa pogojno tudi Slovenska ljudska stranka kot stranka, ki želi nagovarjati podeželske konservativce.”
Prerivanje v sredini pomeni, da je jedro stranke še naprej pripravljeno kolaborirati z globoko državo
Na dogajanje se je v svoji kolumni odzval tudi novinar revije Demokracija Gašper Blažič, ki meni, da je zaradi današnje situacije nesmiselno govoriti o levici in desnici, še bolj nesmiselno pa je omenjati sredino: “Ko gre za boj med dobrim in zlim, tu ni simetrije, ne moreš biti ne tič ne miš.” Prerivanje v sredini po njegovem mnenju pomeni dejansko samo to, da je jedro stranke pripravljeno še naprej kolaborirati z režimom, ki v resnici vlada Sloveniji: “Teza, da je treba pustiti preteklost za seboj, zelo spominja na retoriko propadle LDS – vendar je že Milan Kučan s svojo značilno demagoško retoriko znal zelo dobro ‘obrniti’ javnost, češ da obstaja več resnic, pustimo, naj ima vsak svojo. Njegovo ‘liberalno’ stališče je skrivalo nevarno past, saj smo v hipu pozabili, čigava ‘resnica’ ima največji vpliv (preko indoktrinacije, ki jo je partija izvajala pol stoletja ‘uradno’, nato pa še preko mainstreama).”
Tonin na novinarski konferenci izrazil pripravljenost na sodelovanje s Šarčevo koalicijo
Tonin je ponovil, da je NSi stranka, ki povezuje, in ob tem poudaril pripravljenost na sodelovanje. “Sprejmemo tudi, da lahko vladna koalicija sodeluje naprej v utečeni smeri, kot je do sedaj,” je povedal. “Stiki med kabinetom predsednika vlade Marjanom Šarcem in menoj obstajajo, ob večjih stvareh, ki se dogajajo v parlamentu, komunicirava,” je pojasnil. Zadnja tema, o kateri sta razpravljala, je po Toninovih besedah financiranje šolstva. Projektno sodelovanje z vlado Tonin vidi v obliki sodelovanja “od zakona do zakona, od projekta do projekta”. “Mi ne želimo podpisovati nobenega dogovora, ker imajo sedanji koalicijski partnerji in tudi Levica težave s tem, da se podpisanih dogovorov ne držijo. Tudi koalicijski poslanci o tem odkrito govorijo v parlamentu,” je opozoril. Ocenil je, da trenutno sodelovanje vlade in Levice ne omogoča strukturnih reform in razvojnega preboja. V NSi si pri tem želijo reform in sodelovanja predvsem na področjih zdravstva, trga dela ter državnih investicij.
Kako stabilno bi bilo sodelovanje med Šarčevo koalicijo in NSi, vidimo že na primeru skrajne Levice
Iršiča smo vprašali tudi, kako stabilna bi bila po njegovem mnenju takšna povezava med Šarčevo koalicijo in NSi. “Kako stabilna bi lahko bila takšna koalicija, je pokazala ad hoc nadkoalicijska pogodba z Levico, za katero še danes ne vemo dobro, ali res velja ali ne. Gre za neko meglo v političnem prostoru, s katero se krpajo luknje, ki so nastale, ker leve stranke brez neomarksisitične Levice nimajo večine,” meni in dodaja, da NSi lahko v takšni koaliciji plodno sodeluje le v primeru, če raztrga svoj program in se prilagodi viziji Šarčeve vlade. Skupnega imenovalca med programom NSI in liberalno pahljačo štirih strank ne vidi, še manj pa s Socialnimi demokrati.
Med Šarčevo koalicijo in NSi obstajajo bistvena programska razhajanja na skoraj vseh področjih
Kot opozarja Iršič, je vizija zdravstvene, pokojninske, davčne in drugih strukturnih reform tako različna, da sploh ne ve, kje bi lahko našli skupne točke, kjer bi se lahko dovolj zedinili za normalen zakonodajni proces: “Morda bi NSi v takem partnerstvu podprla kakšen tehnični zakon ali pa bo koalicija po dogovoru dovolila kakšnega njihovega v zameno za podporo pri koalicijskih projektih, a osebno v takšnem mešetarjenju ne vidim smisla in možnosti za politično rast, vidim pa ogromno nevarnost za NSi, da se povsem diskvalificira pri jedru svojih volivcev, ki je – hočeš nočeš, ne glede na dekleratorno usmeritev stranke, še zmeraj trdno desna.” Levica je po njegovem mnenju svojo nadkoalicijsko vlogo spretno odigrala in jo tudi s pomočjo medijev prodala kot vlogo čuvaja revnega sloja prebivalstva. Volilna baza NSi bi zgodbo čuvaja srednjega sloja težje sprejela, saj so poteze Šarčeve vlade ideološko veliko bližje Levici kot pa NSi.
Je biti na desnici postala grda beseda?
Ta novorojena sredinskost in nenadna sla po sodelovanju s Šarcem, za katerega so prej dobro leto govorili, kako jim ni žal, da ne sodelujejo, saj se koalicijske zaveze ne upoštevajo, pa po Iršičevem mnenju kažeta na nek izredno pomemben preskok v slovenski politiki: “Biti na desnici je danes grda beseda. Medijski stroj dominantnih televizij in časopisov je uspel slovensko desnico stigmatizirati kot rasistično, homofobno, teokratsko, ekonomsko plutokratsko politično opcijo, levico pa kot napredno, liberalno in socialno vključujočo.” NSi se je s takšno potezo, čeprav je v slovenski politični krajini razumljiva, predal in nato prodal v upanju na boljši jutri. Iršičevo mnenje je, da so naredili napako, ne glede na to, kaj bo naslednji teden o njih povedala anketa agencije Ninamedia: “Pozabljajo, da je deklarirano ‘sredino’ povsem kontaminirala SMC Mira Cerarja, na katero imajo zdaj tudi večinski mediji ‘carte blanche’, da jo uničijo, ter da tudi drugi deklarirani liberalci, z veliko večjo medijsko podporo od NSI, ciljajo na isti prostor (čeprav v resnici le na videz). Na desni pa je po desetletju vladanja levice še ogromno potenciala za razvoj in politično vizionarstvo.”
Rok Krajnc