Socialni demokrati se soočajo s katastrofalnim finančnim stanjem. Gre za patološko simptomatiko, ki jo je bilo moč opaziti tudi pri nekdanjih vplivnih levih strankah LDS in Zares, opozarja urednik Siola Peter Jančič. Pri vseh treh je namreč mogoče opaziti enak vzorec finančne impotentnosti oziroma prezadolženosti zaradi neplačevanja volilnih kampanj. LDS in Zares je ostalo neplačanih 80.380 in 22.771 evrov računov državnih kampanj, SD pa 537.258 evrov računov iz lokalnih kampanj. Kot še navaja Jančič, jih tudi leto dni pozneje pri Socialnih demokratih niso poravnali in ravno tako ne pet let kasneje. Vse do danes pa ostajajo “daleč največji finančni bolnik med strankami”.
Urednik Siola Peter Jančič opozarja, da bi vse tri navedene stranke, torej SD, LDS in Zares, morale zaradi neporavnanih finančnih obveznosti že bankrotirati. LDS in Zares dejansko tudi sta, saj sta se od parlamentarne politike že davno oddaljili, medtem ko Socialni demokrati za sedaj še ostajajo, vendar pa se preteklost kot senca vleče za njimi. Finančne tegobe pa jim lajša nepremičninska dediščina iz prejšnjega režima. Svoje nepremičnine namreč zastavljajo v zameno za denarna posojila ter z njimi služijo. Neljubi dolgovi stranke naj bi se pojavili že v času vladavine Boruta Pahorja oziroma njegove zmage na parlamentarnih volitvah.
Tanja Fajon je bila že tedaj vidna članica stranke, a pred dolgovi iz nje ni pobegnila, kot so nekateri iz LDS-a in Zaresa zapustili potapljajoči se barki. Eden izmed prebežnikov LDS-a je bil tudi Robert Golob, ki je prebegnil v Pozitivno Slovenijo Zorana Jankovića in SAB Alenke Bratušek. Mnogi so bili jezni na Goloba še v času, ko je bila LDS še močna, omembe vredna stranka. Razlog so bile težave energetiki, ko je bil še na mestu državnega sekretarja in zaradi sumov okoriščanja s tem, ko naj bi opravljal nezdružljive funkcije. Eden njegovih glasnejših kritikov je bil Jožef Školč. V zadnjem času pa je Golob prevzel tudi precej novo stranko nekdanjega ministra Jureta Lebna.
Slednja pa se ne more ravno pohvaliti s finančnimi rezervami za kampanjo. Je pa “čudežni deček energetike” potrebna sredstva pridobil na drugačen način. Javnost je gospoda sicer spoznala zaradi potratne promocije zelene energije, ki se je v predvolilnem času v osrednjih medijih vrtela na stroške iz državnega podjetja, torej na stroške davkoplačevalcev. Govora je o subjektu, ki na trgu ohranja monopol pri prodaji električne energije iz državne jedrske elektrarne – o Gen-I. Stranka z najbolj mizernim finančnim stanjem, torej SD, je bila vse do formalne napovedi Goloba glede njegovega vstopa v predvolilni boj po vseh javnomnenjskih raziskavah prav tista politična opcija, ki bi utegnila pobrati levji delež glasov levosredinskih volivcev.
Dober volilni rezultat pa bi naslednici KPS pomagal popraviti katastrofalno finančno stanje. Od števila volivcev je namreč odvisno to, kakšne bodo mesečne dotacije, ki jih bodo za svoje delovanje prejele stranke, to pa je poglavitni finančni vir političnih strank. Upe za rešitev katastrofalnih finančnih težav pa znova in znova pokopljejo t. i. “novi obrazi”: Zoran Janković, Miro Cerar, Marjan Šarec. V tem trenutku pa bi jim utegnil prekrižati načrte še Golob. Iz priložene tabele lahko jasno vidimo, kakšni so bilančni izidi posameznih političnih opcij za leto 2020. In ker so imeli leta 2020 v Socialnih demokratih višje prihodke kot odhodke, se je bilančni minus politične opcije nekoliko znižal, če primerjamo z letom 2019.
Je pa zanimivo zlasti dejstvo, da je med omembe vrednimi strankami edina, ki se je znašla v rdečih številkah. Večina strank je beležila pozitivno finančno stanje, letos pa se nam obeta troje velikih volitev. Rezerve strank bodo vsekakor namenjene kampanjam, na letni ravni pa bodo verjetno vse poslovale z minusom. Prav gotovo bodo nekatere posegle tudi po preteklih rezervah in tako zabredle v minus, vendar manjši v primeru z minusom, ki naj bi ga pridelali Socialni demokrati. Kot je znano, so stroški preteklih volilnih kampanj močno poslabšali finančno stanje LDS-a in SD-ja. Govora je o močno preseženih milijonskih vsotah. Zmage v primeru zadnjih lokalnih in državnih volitev pa prinašajo dotacije (s strani volivcev). Finančno je sicer najbolje stoječa vladajoča SDS pod vodstvom Janeza Janše.
Kako Fajonovi svoje upnike namesto z denarjem “futrajo” s praznimi upi
“Z vsemi, ki jim dolgujemo, se poskušamo sporazumeti. Plačujemo po zmožnostih. Vsega ne zmoremo takoj, a bomo poravnali,” je glavni tajnik SD Uroš Jauševec pred desetimi leti zavajal podjetja, ki so stranko kritizirala zaradi neplačanih računov. Socialni demokrati so tedaj ostali dolžni prek pol milijona evrov zaradi izvedbe svojih kampanj. In neporavnani računi so takšni ostali ne le eno leto, marveč tudi nadaljnjih pet let. In celo pred štirimi leti, ko so bile zadnje državnozborske volitve, ti računi še vedno niso bili poravnani. Celo hvalili so se, da jim je uspelo plačati račune za leto 2014, ne pa tudi starejših. Tako jim je ostalo še več kot 63 tisočakov dolga. Socialni demokrati so sicer edina stranka v državnem zboru, ki že desetletje nenehno posluje v globokem minusu.
Jančič ob tem podaja svojo prigodo iz leta 2011, ko je poklical podjetje iz Celja EMO – ETT, kjer so imeli še neizplačanih več kot 12 tisočakov evrov s strani SD-ja, ki so jih porabili za svojo volilno kampanjo. Kot so v podjetju ob tem dejali, bi Socialne demokrate lahko celo tožili, ker se jim sploh niso več odzivali na telefon. Jauševac se je ob tem izgovarjal, da so z omenjenim podjetjem sodelovali prvič, z večino preostalih pa že večkrat in slednji znajo povedati, da Socialni demokrati poravnajo račune. Prav tako je zanikal, da bi se v stranki želeli izogniti komunikaciji s celjskim podjetjem ter poudaril le to, da je klicev s strani upnikov veliko. A tudi v tistem letu niso poravnali računov do podjetja. LDS so v preteklih letih celo obiskali rubežniki, vendar brez možnosti večjega izplena, saj tam ni bilo česa vzeti oziroma ne bi ustrezalo višini dolgov.
V letošnje volilno leto in obdobje potratnih predvolilnih kampanj pa Socialni demokrati dejansko prvič vstopajo brez neporavnanih stroškov predvolilnih promocijskih dejavnosti izpred desetih let. Dolgove so namreč krili z najemom bančnih posojil, ob tem pa zastavili nepremičnine v njihovi lasti, ki so jih podedovali še od svojih “prednikov”. Igor Šoltes, sicer nekdanji vidni politik LDS-a pa je še kot vodja računskega sodišča opozarjal, da je v zakonu, ki se nanaša na politične stranke, pravna praznina, ker manjkajo določila glede stečaja in likvidacije, posledično pa ostaja neurejeno tudi področje pravic upnikov. Šoltes je enako kot Golob – prestopnik, saj je letos soudeležen v kampanji SD-ja, kjer vodi svet stranke za področje pravosodja. “Pravosodje bi lahko zapolnilo pravno praznino in onemogočilo bankrotiranim strankam, da še prepričujejo ljudi, da so najboljše za vodenje države, dokler ne poravnajo svojih neplačanih računov,” je prepričan Jančič.”
Domen Mezeg