Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je v parlamentarno proceduro vložila predlog novele Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 ter novelo Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev.
Cilj novele Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 je zagotoviti predplačila za obnovo stanovanj tudi tistim posameznikom, ki so v času poplav in zemeljskih plazov gradili svoje hiše. Njihova gradnja še ni bila dokončana, zato 31. julija 2023 še niso imeli določene hišne številke. V njej torej ni živel še nihče, posledično pa tudi nobena oseba ni imela prijavljenega stalnega naslova na tem objektu.
Predlog zakona omogoča rešitev, po kateri bi bili zgoraj omenjeni lastniki objektov, torej vsi tisti, ki so med gradnjo utrpeli škodo zaradi poplav in zemeljskih plazov leta 2023, upravičeni do predplačila za obnovo, in sicer v višini 20 %. S tem bi se razširil krog upravičencev do predplačila za obnovo poškodovanih objektov. Za izvajanje zakona bodo potrebna dodatna proračunska sredstva, vendar bodo glede na obseg do sedaj izplačanih predplačil minimalna.
Po ocenah gre za 10–20 upravičencev, kar pomeni, da bi finančne posledice znašale 150.000–300.000 evrov.
Cilja novele Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev sta ukinitev postopka razlastitve in izvajanje posegov v lastninsko pravico, in sicer skladno z obstoječo zakonodajo, ki ureja te postopke. To je Zakon o urejanju prostora. Predlog zakona bo omogočil pozitivne posledice, saj bo preprečil prekomerne posege v lastninske pravice prebivalcev, ki so v lanskih ujmah utrpeli veliko škodo na objektih, zemljiščih in lastnini.
Protipoplavne ukrepe bi bilo mogoče izvesti drugače in ceneje
Na omenjeni problem opozarjajo tudi kmetje, in sicer v navezavi na namero obsežnih razlastitev kmetijskih zemljišč za gradnjo suhih zadrževalnikov. V Sloveniji kmetijskih zemljišč ni v izobilju, zato je pomembno, da odločevalci odločitve sprejemajo v pogovoru z lastniki kmetijskih zemljišč in ne brez njih. Po zmožnostih za prehransko samooskrbo se Slovenija uvršča na rep evropskih držav. Poleg vsega več kot 1500 hektarjev obsegajo degradirane površine, ki jih je mogoče izkoristiti za razvoj. Poslanska skupina SDS ne nasprotuje protipoplavnim ukrepom, vendar meni, da bi jih bilo mogoče izvesti drugače in ceneje, tako da ne bi po nepotrebnem izgubljali dragocenih in visokokakovostnih kmetijskih zemljišč. Na to, da gre za prekomeren poseg, je poslanska skupina SDS opozarjala že ob sprejemanju zakona, vendar je bil njen predlog zavrnjen, zato je tokrat v zakonodajni postopek vložila predlog spremembe v tem delu zakona.
Moja Dolenjska