“Brglez je predsednik ŠZS, ki se je dvojno financirala in nenamensko porabljala denar. Kam točno je šel denar, še do danes ni znano. Le kaj vse ima Brglez v načrtu, če postane predsednik republike,” se na Twitterju sprašuje Davorin Kopše, ki zagotovo ni edini. Ob novici, da se aktualni evropski poslanec Milan Brglez podaja v bitko za predsedniško mesto, je nekdanji premier Janez Janša spomnil, da je pred časom Inšpektorat ugotovil nepravilnosti na Šahovski zvezi Slovenije – o čemer je seveda poročal tudi naš medij. Po osvežitvi spomina lahko le znova potrdimo, da Brglez resnično nima pravega značaja za predsednika republike, kar je opozoril tudi Miro Cerar.
Od volitev predsednika republike nas loči še dober mesec dni. Predsedniški kandidati v teh dneh vlagajo kandidature, kar lahko sicer storijo še do 28. septembra. Medtem pa bo v četrtek tudi uradno stekla volilna kampanja, ki bo trajala do 21. oktobra do polnoči, ko bo nastopil volilni molk. Kandidati lahko kandidature vlagajo že od 22. avgusta, a so prvi to storili šele v minulem tednu. Kandidaturi sta tako doslej vložila vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj in glasbenik Gregor Bezenšek. V tem tednu bodo to po napovedih storili še nekateri drugi kandidati, med drugim po aktualnih javnomnenjskih anketah glavna pretendenta za naslednika Boruta Pahorja, poslanec SDS Anže Logar in pravnica Nataša Pirc Musar; v SD pa so se v preteklem tednu odločili, da v tekmo pošljejo evropskega poslanca Milana Brgleza.
Medtem ko nekateri Brgleza kot predsedniškega kandidata ocenjujejo pozitivno – prof. dr. Igor Lukšič na primer meni, da Brglez dobro pozna delovanje mednarodnih ustanov, državnega zbora, vlade in tudi pristojnosti predsednika države ter da je s predhodno politično kariero in izobrazbo pravi kandidat, so mnogi nasprotnega mnenja. Nekdanji premier dr. Miro Cerar pa je drugačnega mnenja. Ocenjuje, da sedanji evropski poslanec nima pravega značaja za predsednika republike – po njegovih izkušnjah je namreč dvoličen, sledi zgolj osebnim ambicijam in nekaterim pretiranim, skrajno ideološkim pogledom. Brglezovemu značaju v prid ne govorijo niti določene afere, spomnimo lahko na to, da je v času, ko je aktualni evropski poslanec vodil Šahovsko zvezo Slovenije, čudežno izginil sponzorski denar Slovenskih železnic. Na mesto predsednika šahovske zveze naj bi se Brglez zavihtel nezakonito – kar naj bi uredila Milan Kneževič in Mirko Bandelj.
“Sporom v Šahovski zvezi Slovenije (ŠZS), ki jo vodi evropski poslanec Milan Brglez, ni videti konca. Pridobili smo celotni zapisnik izrednega inšpekcijskega nadzora, ki potrjuje več nepravilnosti,” so na portalu Siol zapisali junija lani, ko so sporočili, da se bo po očitkih o nepravilnostih, povezanih z izvolitvijo nekdanjega predsednika državnega zbora in vidnega člana stranke SD na mesto predsednika šahovske zveze, s tem namesto Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ukvarjala Policijska uprava Ljubljana. KPK je namreč menila, da to ni v njeni pristojnosti, ker ne gre za nepravilnosti ali kršenje zakona o integriteti in preprečevanja korupcije, ampak za domnevno kaznivo dejanje na strani vpletenih. Policija bi morala preiskati naklep med domnevnimi kršitvami in koristmi oziroma med sponzorsko pogodbo in imenovanjem Brgleza za predsednika ŠZS. Ta je namreč s svojo ekipo na volilnem občnem zboru leta 2019 delegate šahovskih klubov vztrajno prepričeval in svojo izvolitev pogojeval s sponzorstvom državnega podjetja Slovenske železnice (SŽ). Z Brglezovo izvolitvijo je bil namreč pogojevan podpis sponzorske pogodbe med ŠZS in SŽ, in sicer v višini 200 tisoč evrov. Siolu so celotni zapisnik izrednega inšpekcijskega nadzora posredovali z Inšpektorata za šolstvo in šport. Iz zapisnika je bilo razvidno, da je ŠZS poleg stroškov, ki jih je uveljavljala pri MIZŠ in dajala v končni obračun pri Fundaciji za šport (FŠO), izdajala tudi račune na šahovske klube in starše otrok – določeni stroški so bili tako dvakrat vrnjeni, kar pomeni dvojno financiranje. Zapisnik še razkriva, da je inšpekcijski nadzor ugotovil nepravilnosti pri namenski porabi javnih sredstev in da je Inšpektorat za šolstvo in šport ŠZS naložil, da do konca maja odpravi nepravilnosti ter o ukrepih obvesti inšpektorat.
Predstavnik staršev je tožbo razumel v smislu, da ga toži stranka SD oziroma Brglez za potrebe ŠZS
Ob tem so na Siolu še zapisali, da je ŠZS proti predstavniku staršev mladih šahistov vložila tožbeni zahtevek, v katerem zahteva, da je tožena stranka ŠZS dolžna plačati pet tisoč evrov. Toženi stranki tudi prepoveduje kakršno koli razširjanje neresničnih trditev o ŠZS, predvsem o nezakoniti porabi sponzorskih in drugih denarnih sredstev ŠZS, o nezakonitih volitvah predsednika Brgleza ter o obvladovanju Brgleza s strani politične stranke SD. Predstavnik staršev je prepričan, da je tožba utemeljena na popolnem medijskem zavajanju in lažeh, kar je po njegovem mnenju dokončno potrdil tudi Inšpektorat za šolstvo in šport. Starši so se še pred obrnili tudi na Računsko sodišče RS, ki ga je vodil Tomaž Vesel. Dobili so odgovor, ki so ga razumeli, kot da revizije porabe javnega denarja najbrž ne bo, ker naj bi bila ta zaradi nizke ocene pomembnosti nepomembna. Videti je torej, da je Vesel spregledal nepravilnosti ali pa je namenoma pogledal stran.
Spomnimo še na to, da je Šahovska zveza Slovenije (ŠZS) nato vložila tudi tožbeni zahtevek za objavo popravka zoper uredništvo medija Nova24TV, okrajno sodišče v Ljubljani pa ga je zavrnilo – v obrazložitvi sodbe so v 2. točki navedli, da je bil tako njihov zahtevek za objavo popravka kot tudi nato tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen. Še več, ne poznajo bistvenih značilnosti pravnih inštitutov oz. ne ločijo zahtevka za objavo popravka in zahtevka za objavo odgovora. Poleg tega je sodišče ugotovilo, da inšpekcijski postopek na ŠZS ni bil ustavljen zato, ker ne bi bilo ugotovljenih kršitev, ampak zato, ker je Šahovska zveza kršitve in nepravilnosti odpravila po pozivih in rokih – kar z drugimi besedami pomeni, da so bile tam res ugotovljene kršitve, tako kot je poročal naš medij.
Sara Kovač