Nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa, nekdanjega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca in direktorja uprave avtocestne policije Andreja Juriča naj bi v kratkem doletele kazenske ovadbe. Nova politična garnitura na čelu z Bobnarjevo, Lindavom in KPK se je očitno odločila maščevati svojim predhodnikom in to z najbolj komično obtožbo možno. Tokrat so za produkcijo medijske “bombice” našli avtocestno policijo, ki so jo ob prihodu na oblast ukinili, saj je bilo očitno v Sloveniji avtocestne varnosti že preveč. Aleš Hojs je za medije že komentiral, da gre za izvajanje političnega pritiska, Jernej Vrtovec pa, da vladajoča garnitura svojo nesposobnost in brezidejnost nadomešča z vlaganjem kazenskih ovadb.
Pri projektu avtoceste policije naj bi prišlo do prekoračitve pooblastil in zlorabo javnega denarja. Problematizirajo predvsem to, da je bilo financiranje avtocestne policije urejeno tako, da bi ji DARS pomagal z nakupom opreme, to pa ji nato doniral. Informacije o tem, kdo naj bi prekoračil svoja pooblastila in katera sredstva, predvsem pa količina sredstev v javnost, preko medijskih potrčkov, še niso bila plasirana. Iz pisanja istih medijev pa je razbrati pot, ki jo je ubrala tokratna medijska bombica.
KPK kot orodje za obračun z opozicijo
Scenaristi medijskega dogodka so najprej uredili notranjo revizijo, njene izsledke so poslali na KPK, ki je podala svoje “mnenje”. Ta je ugotovila, da do konflikta interesov ni prišlo, so pa ugotovili nekaj, česar vrli “preiskovalci” na policiji na podlagi identične dokumentacije sami niso zmogli in da bi se to lahko preganjalo po uradni dolžnosti. Zato so zadevo odstopili specializiranemu državnemu tožilstvu, ki bo očitno sedaj nosilo baklo političnega pregona opozicije. V celotno dogajanje so se nato vključili medijski potrčki, najprej DELO, nato pa še 24ur, ki so po ukazu zapeli po taktu vlade Roberta Goloba.
Obračun z opozicijo kot politični projekt
Na medijsko bombico se je že “odzvala” notranja ministrica Bobnarjeva, ki je avtocesto policijo označila kot politični projekt na “trhlih temeljih”. Pravi sicer, da je financiranje avtocestne policije predstavljalo “potencialno kritičnost s številnimi tveganji”. Nič od nič, torej. Svoje je nato pristavil še v. d. generalnega direktorja policije, ki pravi, da bi morala biti policija kot preiskovalni organ zgled transparentnosti, nato pa še, da gre za nekaj nesprejemljivega. Za potrebe dotične afere se je Lindav očitno prelevil še v sodnika. Na vprašanje, kako je mogoče, da KPK razlaga policiji, kaj je mogoče preganjati po uradni dolžnosti in kaj ni, Lindav ni odgovoril. Ni rabil, saj ga mediji niso vprašali. Vprašanje bi bilo namreč moč nerodno, saj bi razkrilo, da je medijski dogodek okrog avtocestne policije ni osnovan na “trhlih temeljih”, temveč da je preprosto izmišljen.
Andrej Žitnik