Eden prvih ukrepov, ki jih je sprejela Golobova vlada, če odštejemo nenadni kadrovski cunami, je bila napoved skladiščenja pšenice – kot odgovor na negotovost na mednarodnih trgih in napovedane hude podražitve pšenice, zaradi vojne v Ukrajini. Danes je jasno, da je šlo za popoln mimostrel. Danes je jasno, da gre za popolno blamažo. Na razpis, ki ga je pripravil Javni zavod za blagovne rezerve se je namreč prijavil le en ponudnik, pa še tega je zavod moral zavrniti, zaradi neustrezno oddane prijave.
“Kmetom želimo pomagati s tem, da jih razbremenimo stroškov, hkrati pa želimo tudi ta pridelek v celoti zadržati v Sloveniji,” je pred časom razglasil Golob. Sedaj je jasno, da se je njegov prvi veliki ukrep popolnoma izjalovil, kar je priznal tudi Zavod za blagovne rezerve. “Edina prispela ponudba je zaradi neustreznega finančnega zavarovanja, ki predstavlja izključujoči kriterij po zakonu o javnem naročanju, zato pravno nesprejemljiva,” so sporočili iz zavoda. Siol poroča, da projekta še niso povsem opustili – razmišljajo, da bi razpis še enkrat ponovili.
Vladno napoved je sicer že od samega začetka spremljalo veliko negotovosti. Predsednik vlade se najprej ni želel izjasniti glede cene in datuma predvidenega odkupa, nato so v javnost prišle informacije, da bo odkupna cena veliko nižja od tržne. Kmetom je kmalu postalo jasno, da ne bo šlo za urgenten odkup pšenice od slovenskega kmeta, torej za projekt, ki bi hkrati pomagal kmetom in zagotovil večjo prehransko varnost, temveč za mednarodni razpis, na katerega se bodo lahko prijavili tudi mednarodni ponudniki, slovenski kmeti pa bodo morali tekmovati s tujci.
Pomanjkanje je posledica vojne v Ukrajini
Spomnimo, vojna v Ukrajini je zaradi ruske blokade pristanišč v Črnem morju povzročila pomanjkanje pšenice na mednarodnih trgih. Ukrajina je namreč ena izmed največjih izvoznic žit, te pa do nedavnega nismo mogle izpluti, saj bi naletele na bojne ladje, ki bi jih po napovedi ruske oblasti potopile. Vlada Roberta Goloba je nato sklenila, da bo “za hude čase” Slovenija od slovenskih kmetov odkupila žito, ukrep javno razglasila, nato pa si vzela toliko časa, da so slovenski kmeti v vmesnem času vso žito že razprodali. Dobesedno razgrabili so jo zasebni kupci in to po veliko bolj ugodni ceni, kot bi jo lahko država kadarkoli ponudila. Golobov prvi velik projekt je tako neslavno propadel.
Nerodnosti predsednika vlade
Še pred spodletelim razpisom, pa se je predsednik lotil regulacije goriv. Te je najprej napovedal na prvi resni novinarski konferenci vlade, ko pa so potrošniki izvedeli s katerim datumom bo prišlo do podražitev, so izvedli stampedo na bencinske postaje, na katerih je začelo zmanjkovati goriva. Pomanjkanje je bilo tako veliko, da je ogrozilo tudi tovorni promet, zaradi cene, ki so jo je določila Golobova vlada, pa so avtoprevozniki celo zagrozili s protestom.
Andrej Žitnik