“Otroci občasno potrebujejo telesni stik, kontakt, objem. To so stvari, o katerih se bomo morali pogovarjati, z zavedanjem vseh tveganj, ki jih to prinaša,” meni psiholog Kristijan Musek Lešnik. Ob tem je tudi poudaril, da se našim otrokom ni zgodil travmatski šok kot vrstnikom v italijanskem Bergamu, močno prizadetem zaradi epidemije, ali pa tistim, ki so preživeli ujme ali vojne. Grenak priokus ob spominu na ta čas bo morda ostal predvsem tistim, ki so se morali odpovedati valeti ali maturantskemu plesu. Še kot posebej travmatski pa so ta čas doživeli posamezni otroci, ki živijo v tesnobnem ali nasilnem okolju, in ki šolo dojemajo kot pobeg iz travmatičnih razmer. Takšni otroci vsekakor potrebujejo več pozornosti in pomoči. Tudi socialna izolacija je v nekaterih vzbujala občutke osamljenosti, vendar pa bo to kmalu izzvenelo, saj so otroci odporni in prilagodljivi. “Tako da brez skrbi, velika večina slovenskih otrok bo to obdobje korone prestala brez kakršnihkoli trajnih psiholoških posledic.”
Psiholog Kristijan Musek Lešnik je izrazil željo, da bi se vsi otroci že v kratkem vrnili v šole, saj je prepričan, da bi bilo to zanje najboljše. Toda dokler so v zdravstvu prepričani, da so ukrepi potrebni z namenom zagotavljanja zdravja, preostale stroke nimajo možnosti poseganja na njihovo področje. Sicer pa Musek še meni, da je potrebno neko ravnovesje med tveganjem za okužbe ter tveganji na psihosocialnem področju. “Otroci občasno potrebujejo telesni stik, kontakt, objem. To so stvari, o katerih se bomo morali pogovarjati, z zavedanjem vseh tveganj, ki jih to prinaša,” je še poudaril Lešnik, ki sicer predava na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije na Primorski univerzi, poroča STA.
Poudaril je tudi, da naši otroci niso doživeli tako travmatskih dogodkov, kot na primer vrstniki v italijanskem mestu Bergamo, ki ga je epidemija novega koronavirusa izredno močno prizadela pa tudi ne tako travmatskih kot tisti, ki so že preživeli ujme, vojne ali teroristične napade. Musek ob tem ugotavlja, da se jim je zgodila predvsem precejšnja sprememba vsakodnevnih navad in načina življenja. “Tako da brez skrbi, velika večina slovenskih otrok bo to obdobje korone prestala brez kakršnihkoli trajnih psiholoških posledic. Ostal jim bo spomin na te čase,” je še poudaril na današnji novinarski konferenci vlade ter pojasnil, da bo spomin na ta čas za nekatere verjetno bolj neprijeten, na primer za tiste, ki so bili prikrajšani za valeto ali maturantski ples.
Otroci so po njegovem prepričanju sicer prilagodljivi ter načeloma izredno odporni, ko v življenju nastopijo spremembe
Naši najmlajši so po njegovem prepričanju sicer prilagodljivi ter načeloma izredno odporni, ko v življenju nastopijo spremembe. Mnogokrat naj bi bili celo bolj odporni od svojih staršev. Kako hitro bodo te posledice izzvenele in koliko tesnobe bo ostalo, pa je po njegovem prepričanju precej odvisno od tega, kako dolgo bodo ukrepi za zajezitev epidemije še v veljavi. “Vsi, ki se ukvarjamo s šolstvom, vemo, da bo za otroke velika razlika, če se bodo septembra po pol leta odsotnosti vrnili v šolo, ali pa če se bodo zdaj v tem kratkem času vsaj za nekaj časa vrnili, da se lahko vzpostavi tista struktura in rutina, ki jo otroci potrebujejo,” je še prepričan Lešnik. Ob tem je poudaril, da tesnobo tako pri starših kot tudi otrocih najbolj spodbuja prav občutek negotovosti. Prav zato po njegovem prepričanju ni v redu, da se kar naprej sprašujejo “kdaj se bomo vrnili v šole”.
Vendar pa je ob tem jasno poudaril, da niso bile vse posledice ukrepov za zajezitev epidemije zgolj negativne. Zaposleni na šolah so namreč opazili razvijanje zmožnosti prilagajanja pri nekaterih otrocih pa tudi vztrajnosti in sposobnosti lažjega soočanja s frustracijami. Obenem so izpostavili še učenje obvladovanja nepredvidljivega okolja. Številni mladostniki pa so še dejali, da jim je ustrezalo delo na daljavo. Obenem je izrazil veselje, da so se otroci v tem obdobju z učitelji večkrat slišali preko aplikacije zoom ter se z njimi mnogo več pogovarjali, med drugim tudi o tem kakšno je njihovo počutje in doživljanje njihovih okoliščin.
In prav to se mu zdi ena od dobrih praks, ki jih je potrebno obdržati. Z učitelji pa se po njegovem prepričanju zelo malo ukvarjamo, a je bilo tudi pri njih zaznati veliko stresa in tesnobe. V obdobju ukrepov za zajezitev epidemije so se znašli kar v dveh vlogah: poleg poučevanja na daljavo, so bili dolžni skrbeti še za svoje otroke, ki so se prav tako udeleževali šolanja od doma. In čeravno se je potem, ko so bile šole zaprte pokazalo njihovo pomanjkljivo znanje in pomanjkanje veščin za vodenje pouka na daljavo, pa so se večinoma znašli in v izjemno kratkem času prilagodili na novo situacijo. Po Lešnikovem mnenju si prav zato tudi oni zaslužijo pohvalo.
Ministrica za šolstvo Simona Kustec pa je že aprila napovedala, da se bodo po prvomajskih praznikih odločali glede tega, ali bi se lahko dijaki zaključnih letnikov zaradi priprav na maturo, v skladu s strogimi pogoji za zaščito, še pred ostalimi učenci vrnili v srednje šole. Ob tej priložnosti na ministrstvu poudarjajo, da bi lahko pouk, prilagojen razmeram zaradi krize, potekal še v naslednjem šolskem letu. Ministrica želi, da bi se maturo izvedlo v običajnem obsegu, saj so skupaj z Državnim izpitnim centrom, obema maturitetnima komisijama, zavodom za šolstvo in predstavniki ravnateljev ugotovili, da bodo vsi pogoji in pravice zagotovljene v primeru, da bo letošnja matura izvedena povsem enako, tudi v enakem vsebinskem procesu, kot vse doslej izvedene mature. Zagotoviti je treba medgeneracijsko primerljive in po Gaussovi krivulji usklajene rezultate.
Domen Mezeg