“Ni pomembno, kako velik si, ampak kako pametne ideje imaš”, poudarjajo pri Gibanju Svoboda, kjer kar ne morejo prehvaliti predsednika lastne stranke Roberta Goloba in njegovih sposobnosti pri “tlakovanju poti sprememb v Evropski Uniji”. Medtem pa se morajo državljani v Sloveniji, katerih dobrobit bi moral predstavljati premierjevo prioriteto, soočati z žalostno realnostjo, minimalni življenjski stroški glede na nov izračun so namreč višji za 9,2 odstotka.
Glede na izračun Inštituta za ekonomska raziskovanja se je znesek minimalnih življenjskih stroškov zvišal za 9,2 odstotka na 669,83 evra. Temu primerno bi minimalna plača za leto 2023 znašala vsaj 803,80 evra neto, ta pa v letošnjem letu znaša 778,40 evra neto. V skladu s povišanjem stroškov bi se zvišala tudi zneska denarne socialne pomoči in varstveni dodatek.
Presežkov glede Golobove vlade ne zmanjka
Medtem, ko morajo tisti z najnižjo pokojnino z znesku 294,78 evra in tisti z najnižjo invalidsko pokojnino v znesku 409,70 evra v luči inflacije in draginje dobesedno životariti, pa v Gibanju Svoboda kar ne najdejo besed, s katerimi bi prehvalili premierja Roberta Goloba. “Dr. Robert Golob tlakuje pot sprememb v Evropski Uniji – pred kratkim s predlogom za skupno ukrepanje zoper energetsko draginjo, danes z napredkom pri prizadevanjih za širitev Unije na Zahodni Balkan,” poudarjajo pri gibanju in dodajajo, da je Evropska komisija predlagala, da se Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. “Priporočilo Evropske komisije temelji na pobudi vlade iz junija letos, kar dokazuje, da se kljub majhnosti naše države s pravo zunanjo politiko in konstruktivnimi predlogi, lahko postavimo ob bok večjim državam članicam Evropske unije,” pravijo.
Kakorkoli, iz končnega poročila Inštituta za ekonomska raziskovanja je razvidno, da so dolgoročni minimalni življenjski stroški zadnjih šest let znašali 613,41 evra, ti pa sedaj kot že rečeno znašajo 669,83 evra na mesec. “Izračunali so tudi tako imenovane kratkoročne minimalne življenjske stroške, ki ustrezajo novemu osnovnemu znesku minimalnega dohodka kot predvidoma začasnega prejemka, in sicer znašajo 488,58 evra, kar je 10,6 odstotka več od ocenjenih leta 2017,” izpostavlja STA, ki je uspel pridobiti izračun, ki je bil narejen v drugi polovici septembra.
Zakon o socialno varstvenih prejemkih po opozorilih inštituta določa, da se novo višino osnovnega minimalnega dohodka določi tedaj, ko razlika med višino na novo in zadnje ugotovljenimi kratkoročnimi minimalnimi življenjskimi stroški presega 15 odstotkov. Omenjeni pogoj sicer še ni izpolnjen. V skladu s formulo, ki je trenutno v veljavi, in v skladu s katero je minimalna plača omejena navzgor kot navzdol oziroma najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški, bi ob novem izračunu življenjskih stroškov minimalna plača v letu 2023 znašala vsaj 803,80 evra neto. Na končni znesek je še treba počakati, saj se pri določitvi minimalne plače upošteva vsaj rast cen življenjskih potrebščin v preteklem letu, lahko pa se upošteva tudi gibanje zaposlenosti, plač ter gospodarsko rast. Najkasneje do 31. januarja mora biti znesek objavljen v uradnem listu.
Najnižja pokojnina in najnižja invalidska pokojnina daleč pod ravnjo denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka
Če se torej upošteva novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 488,58 evra, bi to pomenilo, da bi “vsota denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka za samsko osebo ali prvo osebo v paru, ki je upravičena do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki ju samska oseba prejema trajno, znašala 718,21 evra”. Ta sicer od 1. marca letos znaša 620,18 evra. Vidimo pa lahko, da sta najnižja pokojnina (znaša 294,78 evra) in pa najnižja invalidska pokojnina (znaša 409,70 evra) že sedaj daleč pod ravnjo veljavne in tudi na novo izračunane višine denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki ju samska oseba prejema trajno, kot tudi na novo ocenjenih dolgoročnih minimalnih življenjskih stroškov. “Vse navedeno velja za samske osebe, katerim je takšna pokojnina edini vir dohodka za preživljanje,” so še pojasnili.
Na inštitutu navajajo, da v primeru spremembe novega zneska minimalnega dohodka pride do neposrednega vpliva na višino varstvenega dodatka, denarne socialne pomoči, izredne denarne socialne pomoči, pogrebnine in posmrtnine. “Če bi uveljavili novi osnovni znesek minimalnega dohodka v višini 488,58 evra, bi se socialni transferji, vezani na to osnovo, zvišali za približno 48,7 milijona evrov na leto. Samo za denarno socialno pomoč bi bilo treba letno nameniti 38 milijonov evrov več sredstev,” izpostavljajo.
“V teh zahtevnih in mnogočem usodnih razmerah vlada dr. Roberta Goloba vedno znova dokazuje, da je del novih, pozitivnih sprememb v Evropski uniji in njeni soseščini,” poudarjajo v Gibanju Svoboda. Ko bi vlada pokazala tudi posluh za stiske ljudi in priskočila na pomoč vsem prebivalcem, konec koncev se stroški povečujejo vsem, ne denimo le javnemu sektorju. Ne govori pregovor zaman, da se lastna hvala pod mizo valja.
Sara Kovač