Na Uradu za preprečevanje pranja denarja nam več tednov niso želeli odgovoriti, ali je bil urad s spornimi transakcijami v Novi Ljubljanski banki sploh seznanjen, kdaj je bil seznanjen, kdaj in kako je urad ukrepal v spornimi transakcijami in koga vse je urad o tem obvestil. Ves čas so se našim vprašanjem izmikali s togimi birokratskimi izgovori, da urad konkretnih zadev ne komentira, saj so vse zadeve, ki jih obravnavajo, označene z ustrezno stopnjo tajnosti. Čeprav nam niso želeli odgovoriti niti na najosnovnejša vprašanja, kot denimo, kdaj je urad ukrepal v skladu s svojimi pooblastili, ki mu jih daje pozitivna zakonodaja, so ves čas trdili, da so o svojih ugotovitvah ustrezno obvestili organe odkrivanja kaznivih dejanj oz. policijo. Odgovor smo na koncu zahtevali prek informacijske pooblaščenke in po dveh mesecih urad dobesedno prisilili, da nam je v tem tednu poslal odgovor – ki pa je, pričakovano, znova kontradiktoren. Iz razpredelnice, ki so jo priložili, je namreč razvidno, da je naš urad o sumljivih transakcijah pravzaprav prvi obvestil tuj podoben organ, francoski preiskovalni urad, a so očitno naši vrli možje pod vodstvom Andreja Plausteinerja dvakrat zahtevali dopolnitev prijave, preden so jo uradno zabeležili tudi sami z datumom 12. julij 2010. Zdi se, kot da bi nekdo namerno odlašal z uradnim zaznamkom.
Naj spomnimo. Slovenska zakonodaja je takšna, da urad začne z zbiranjem obvestil in analizo ter obdelavo podatkov in listin na podlagi prijave sumljive transakcije s strani zavezancev za izvajanje Zakona o preprečevanju pranja denarja ali financiranja terorizma (ZPPDFT-1), pobude državnih organov, na podlagi novega ZPPDFT-1, opravljenih lastnih analiz ali na podlagi obvestila oz. zaprosila tujega sorodnega urada za preprečevanje pranja denarja.
Da bi urad pričel s svojimi aktivnostmi, je potrebna najnižja stopnja verjetnosti, da bi lahko bilo kaznivo dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma storjeno – dovolj je že samo obstoj razlogov za sum o storitvi kaznivega dejanja, za razliko od utemeljenih razlogov za sum in utemeljenega suma, ki sta višji stopnji verjetnosti in ki v nadaljevanju ugotavljajo ter poskušajo nedvoumno potrditi organi odkrivanja (policija) in pregona (tožilstvo) kaznivih dejanj. Urad torej začne s svojimi aktivnostmi, ko v zvezi z osebo, transakcijo, premoženjem ali sredstvi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
Zakaj mora naš urad na sporne transakcije opozarjati francoski organ?
Poudariti pa velja, da v trenutni slovenski zakonodaji lahko o kaznivem dejanju pranja denarja govorimo le ob predhodno storjenem kaznivem dejanju, ki generira protipravno premoženjsko korist. Brez predhodnega kaznivega dejanja tudi kaznivega dejanja pranja denarja ni oziroma o njem ne moremo govoriti. Morebitno predhodno kaznivo dejanje pa na podlagi obvestila urada ugotavlja policija. Urad namreč nima pooblastil, ki jih policiji daje ustrezna policijska zakonodaja oz. zakon o kazenskem postopku.
Sova in kriminalistična policija obveščeni šele novembra 2010
Urad za preprečevanje pranja denarja je sicer o sumu pranja denarja obvestil tako Sovo kot tudi Upravo kriminalistične policije, a šele 19. novembra leta 2010. To so nadaljnji štiri meseci od uradnega zaznamka in sedem mesecev od prve prijave francoskega preiskovalnega urada. Kaj so počeli toliko časa in zakaj so njihovi odgovori popolnoma kontradiktorni, nam v četrtek na uradu v telefonskem pogovoru niso znali pojasniti, prosili so nas namreč, da vprašanja pošljemo po elektronski pošti, nanje pa potem niso odgovorili.
L. S.