Se še spomnite slavnega romanja na ljubljanski magistrat oktobra leta 2011, ko je 26 znanih javnih osebnosti javno izreklo podporo kandidaturi ljubljanskega župana Zorana Jankovića na parlamentarnih volitvah? Čeprav je imel Janković že takrat za vratom kup spornih poslov in kazenskih ovadb, to njegove podpornike ni zmotilo, da ga ne bi podprli – danes se večina med njimi sicer brani, da ga v resnici sploh niso podprli, temveč so zgolj želeli, da na oblast ne bi prišel Janez Janša. Govorijo seveda čisto resnico, saj je strah pred Janševo vlado, da bi v Sloveniji končno naredila red in raznorazne tajkune, posameznike in podpornike rdeče zvezde odklopila od napajanja iz proračunskega korita, prevelik. Pa jih je danes vseeno kaj sram, da so svojo podporo izrekli osebi, ki ga kazenska ovadba Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) bremeni, da je julija 2014 v zameni za ureditev zaposlitve za nedoločen čas v Lekarni Ljubljana izsiljeval farmacevtko s spolnimi odnosi in v tej nameri celo uspel?
Številni se v javnih intervjujih branijo s floskulami, da ovadba še ne pomeni krivde, spet drugi vztrajajo pri faktorju Janeza Janše. A nedavno majsko druženje levičarske elite na ljubljanskem gradu, sicer ob občinskem prazniku, daje slutiti, da takšne županove svinjarije podpirajo še danes. Še več, podpirajo njegovo tiho napoved vrnitve v politiko, saj naj bi imel Janković znova apetite po premierskem stolčku, ki se mu je jeseni leta 2011, kljub zmagi na volitvam, izmaknil, saj ni uspel sestaviti koalicije. Janković je vsakemu posebej za podporo tako ali drugače naredil kakšno protiuslugo. Razkrivamo, kako “slavni podporniki” služijo v poslih z Mestno občino Ljubljana in kakšne koristi imajo že leta od ljubljanskega šerifa.
Naj spomnimo; 10. oktobra leta 2011 so se romanja na ljubljanski magistrat udeležili: Jože Mermal, Žiga Debeljak, Miran Goslar, Ranko Novak, Rajko Kenda, Igor Arih, Milan Kučan, Janez Stanovnik, France Bučar, Jože Mencinger, Mateja Kožuh Novak, Renata Brunskole, Branko Djurič – Đuro, Matjaž Kmecl, Magnifico, Zoran Predin, Mojmir Sepe, Jerca Mrzel, Iztok Čop, Svetlana Makarovič, Ana Nuša Kerševan, Lojze Ude in Marko Bulc. Pobudo za Jankovićevo kandidaturo pa so podpisali tudi Herman Rigelnik in Vesna V. Godina. Šlo je za zrežiran konstrukt, saj je levica s pomočjo režimskih medijev v javnost prodala zgodbo na način, da so pomembneži Jankovića prosili, naj kandidira na volitvah, čeprav je imel župan seveda svoje lastne apetite po premierskem stolčku.
Predin pretepel košarkarskega sodnika
“Nisem ga podprl niti takrat niti zdaj. Želel sem le, da se prebije ta zvočni zid, ki so ga vzpostavile stranke, in da kandidira nekdo, ki ima nekaj pametnega za povedati,” se je denimo v letih po Jankovićevi spodleteli premierski kandidaturi branil pokojni France Bučar, katerega neimenovani družinski član je po naših podatkih dobil zaposlitev na Mestni občini Ljubljana. Bučarjeva politična preteklost je na sploh polna kontradiktornosti; po 2. svetovni vojni je deloval v KNOJ, kasneje po slovenski osamosvojitvi vstopil v DEMOS, nato pa s podporo Jankovićevi Pozitivni Sloveniji pokazal, kam pes taco moli.
Tudi Zoran Predin brez sramu večkrat javno poudarja, da je bil takrat zanj na prvem mestu poraz Janeza Janše. “Prva podpora je bila v času, ko je bilo treba ustaviti večinsko zmago Janeza Janše. Takrat sem bil podpornik Zorana Jankovića samo zaradi tega,” je denimo za MMC pred časom izjavil vodilni v skupini Lačni Franz.. V prostem času se v Jankovićevih Stožicah pretepa s košarkarskimi sodniki.
Kenda se od podpori iz zaledja kljub pritiskom ministrice še vedno drži na čelu pediatrične klinike
Zanimive so tudi izjave vodje pediatrične klinike, Rajka Kende, ki brez sramu javno zatrjuje, da bi svojo odločitev kadarkoli ponovil. “Še enkrat bi šel pred magistrat. Tega nismo storili zaradi Jankovića, ampak zaradi ljudi. Pozitivna Slovenija in Alenka Bratušek pa sta, v prenesenem pomenu seveda, njegova otroka in tega mu nihče ne more vzeti. In kaj je lepšega, kot da je človek ponosen na svojega otroka. Svojemu otroku želiš najboljše, kaj šele, da bi z njim tekmoval ali mu želel škodovati,” je bil slikovit Kenda v času, ko je z delom nastopila začasna mandatarka Alenka Bratušek. Podpora Jankoviću se sicer Kendi zelo lepo obrestuje, saj se zaradi povezav z Milanom Kučanom še vedno zelo lepo ohranja na svojem položaju, kljub vsem pritiskom zdajšnje zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc, naj odstopi.
Stanovnik in Makarovićeva v dragih stanovanjih, ki jih plačuje Mestna občina Ljubljana
Janez Stanovnik danes živi v upokojenskem naselju v Trnovem, a se zaradi visoke starosti le še redko pojavlja v javnosti, Janković pa mu je, tako kot svoji dobri prijateljici Svetlani Makarovič, omogočil bivanje v strogo varovanem stanovanju, po naših informacijah na občinske stroške, torej vseh Ljubljančanov. A če Stanovnika ni več na spregled, Janković Makarovičevi ne samo omogoča, temveč tudi bogato plačuje provokativne koncerte v podporo nekdanjemu totalitarnemu režimu, kot je nedavni z naslovom “Nosil bom rdečo zvezdo”, ki je razburil slovensko javnost. Svetlana Makarovič je sicer slovenski javnosti dobro znana tudi po tem, da je pred leti zavrnila Prešernovo nagrado, njena dvoličnost pa se kaže v tem, da ji visoka pokojnina, ki ji pripada kot dobitnici tako eminentne nagrade, vseeno ne uide – vsak mesec jo z veseljem prejme na svoj račun.
Med glavne podpornice spada, jasno, tudi nekdanja županja Ljubljane Nuša Kerševan, sicer nekdanja predsednica skupščine SFRJ. Že leto pred romanjem na magistrat ji je Janković podelil naziv častne občanke Ljubljane, naziv, ki ga je Boris Pahor tudi zaradi očitnih razlogov poveličevanja nekdanjega totalitarnega sistema in njegovih voditeljev zavrnil. Med glasne podpornice sicer sodi tudi Renata Brunskole, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije. Lani februarja je z močnim političnim zaledjem preživela glasovanje o razrešitvi, ki ga je sicer predlagala Nataša Pirc Musar.
Arih delal kampanje za Kučana in Jankovića, Kmecl je bil v Kučanovem predsedstvu
Igor Arih se ukvarja z oglaševanjem, njegove agencije so v preteklosti že izvajale politične kampanje nekdanjega predsednika Milana Kučana, dobile pa so tudi bogato plačano pogodbo v kampanjah za župana Zorana Jankovića. Matjaž Kmecl je bil med leti 1990 in 1992, pred prvimi volitvami v samostojni Sloveniji, član Predsedstva RS, ki mu je predsednikoval Milan Kučan. Takrat je spletel tesne vezi s komunisti in je danes med vidnejšimi člani Foruma 21.
Med podporniki je bil tudi Miran Goslar, nekdanji predsednik nadzornega sveta v Mercatorju, ki je iz ozadja tlakoval pot tajkunu Jankoviću, saj ga je postavil na čelo največje slovenske trgovinske verige. Omeniti moramo še Žiga Debeljaka, osebnega prijatelja ljubljanskega župana, ki je Jankovića kasneje nasledil na čelu Mercatorja. Za Debeljaka je sicer znano, da se seli iz stolčka na stolček v dobro plačanih državnih podjetjih, trenutno ob podpori levice zaseda vplivno mesto v upravi Gorenja.
Kvazi estradniki se napajajo iz državne blagajne
Seveda ob vseh imenih tajkunov in politikov ne smemo pozabiti niti na estradnike, ki so že leta zliti s slovensko levico in dobro služijo s plačami iz državne blagajne – poleg Predina mednje sodita še Branko Đurić – Đuro in Robert Pešut – Magnifico. Janković je na svojo stran uspel pridobiti celo Mojmirja Sepeta. Svoje ime si je vsaj nekoliko, popolnoma po nepotrebnem, s podporo Zoranu Jankoviću naredil tudi eden tistih športnikov, ki so sicer največ naredili za prepoznavnost Slovenije v svetu – večkratni dobitnik olimpijske medalje, veslač Iztok Čop.
Za konec seveda še nekaj najbolj eminentnih tranzicijskih imen, kot so tajkun Herman Rigelnik, ki je celo tožil nekdanjega poslanca in podpredsednika SDS Zvonka Černača zaradi “duševnih bolečin”, pa seveda Janez Stanovnik, Milan Kučan in Janez Zemljarič. Čeprav manj očitno, kot pred šestimi leti, so se tudi maja letos ljubljanski in slovenski pomembneži na gradu družili z Jankovićem in sklepali politične kupčije pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami. Že Reporter je poročal, da ni manjkalo starih komunističnih kadrov (Janez Zemljarič, Janez Kocijančič in Janez Stanovnik), levičarskih gromovnikov in zgag (Tit Turnšek, Boris Kobal in Svetlana Makarovič) ter odpisanih politikov, ki upajo na povratek (Danilo Türk), do politično gospodarske elite, ki želi biti dobro zapisana pri Jankoviću.
Na ljubljanskem gradu maja tudi Škrabec, Brglez, Tekavčičeva …
Med drugim so se na grad sprehodili menedžerji Janez Škrabec (ki Jankovića večkrat povabi na svoje žurke v blejski vili Beli dvor), Dušan Šešok in Janez Pergar, z Ekonomske fakultete sta prišla Dušan Mramor in Metka Tekavčič (mimo statuta je omogočila šolanje Andreju Ribiču in mu priznala plagiat, s katerim se je povzpel na vrh družbe Elektro Ljubljana, tam, mimogrede, je še danes), tam sta bila tudi padli tajkun Zdenko Pavček, iz “kvote” SMC pa sta prišla predsednik DZ Milan Brglez (ki se je v zadnjih mesecih uveljavil kot eden glavnih demagogov v državi) in vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. Seveda niso smeli manjkati niti Jankovićevi podžupani: Aleš Čerin, Janez Koželj, Tjaša Ficko in drugi člani njegove koruptivne ekipe, ki si ves čas ščiti hrbet.
Navedena imena pričajo o tem, da slovenske levičarske elite Jankovićeve afere ne zanimajo preveč, ne izražajo nikakršnega sočutja s farmacevtko, ki je bila županova žrtev – pomembno je le, da s tem, ko ščitijo hrbet županu, ščitijo tudi njegovo predstavo v medijih, s tem pa ščitijo hrbet tudi drug drugemu. Z vsemi sredstvi se oklepajo svojega edinega cilja – da se v Sloveniji ohrani status quo in da se desnica, ki bi naredila “red” in vrnila “pravno državo”, ne povzpne na oblast. Ključno vprašanje ostaja, ali bodo Slovenci spoznali, da imajo moč takšni politiki končno reči ne in to že na naslednjih parlamentarnih volitvah.
T. F.