Migracije so že stoletja del evropske zgodovine, v zadnjih desetletjih pa so postale ena izmed najbolj vročih tem tako v politiki kot družbenih razpravah. Razumevanje teh migracij, njihovih vzrokov in posledic je ključno za oblikovanje politik in strategij za prihodnost Evrope.
V zadnjih desetletjih, predvsem v zadnjem času, se je število migrantov v Evropi povečalo, povečuje se tudi sam trend migracijskih valov. Dejstvo, ki nastaja, je, da ta tendenca ne bo ponehala, ampak se stopnjevala. Kaj je botrovalo in kaj botruje množičnemu migracijskemu valu? Različni dejavniki, kot so vojni, preganjanja, ekonomske težave in podnebne spremembe, prav tako pa ne smemo pozabiti dejavnika socialne Evrope, ki prispeva k temu “mega” povečanju.
Zakaj migranti Bližnjega vzhoda migrirajo v Evropo?
Prvi razlog, ki ga lahko navedemo, je nedvoumno socialna varnost, ki ga ima Evropa po vseh članicah EU zelo urejenega, drugi razlog je boljši življenjski standard in tretji poslana denarna pomoč oz. Remittances. Torej, če se osredotočimo na prvi razlog, socialno varnost, ki “ekonomskim migrantom” predstavlja Evropa, to pomeni brezplačno zdravstveno oskrbo, nadomestilo za brezposelnost, brezplačno socialno pomoč, denarno pomoč družinam z več otroki in brezplačno šolstvo ter podporo za invalidnost. Realnost, ki »ekonomske migrante« pričaka v državah Evrope, pa je povsem drugačna, kot je bila predstavljena pred začetkom njihove poti v dežele, kjer se cedita med in mleko.
Prva srečanja so sicer zelo privlačna in polna informacij, ki so jim ponujena po vseh štirih migracijskih poteh. Pričakajo jih nevladne organizacije, ki jim ponujajo razne alternativne informacije, kako “izigrati” zakonodajne okvirje, da bodo deležni čim več dobrin države. NVO bi naj v svoji osnovi zagovarjale človekove pravice in nudile pomoč prosilcem za azil, a se je začela uveljavljati praksa, da NVO nudijo informacije za obvod sistema. Torej NVO podajo informacijo, naj “ekonomski migranti” za azil zaprosijo v državah, kot je Slovenija, čeprav ti želijo nadaljevati pot v druge članice EU, na primer Francijo, Nemčijo, Švedsko, Dansko in Nizozemsko.
Nekaj številk in statistike, ki je v zadnjem obdobju zaskrbljujoča: od začetka leta do avgusta je bilo v EU 160.139 nedovoljenih prehodov, največ 114.265 nedovoljenih prehodov po osrednji poti (Sredozemsko morje), sledita ji vzhodna in zahodna pot, ti dve je ubralo 45.874 “ekonomskih migrantov”. Sredozemska pot je leta 2019 omogočila 83.333 nezakonitih prehodov, leta 2020 pa le 19.681. V letu 2021 je bilo nezakonitih prehodov 20.567, leta 2022 pa se je številka povečala za 100 odstotkov. Torej z znanimi številkami, ki naraščajo iz dneva v dan, Evropa drsi v drastične spremembe, ki bodo sledile v naslednjih petih do desetih letih.
Zaskrbljujoča dejstva:
- Julija 2023 je bilo v EU vloženih približno 87. 000 prošenj za azil, kar je 20 % več kot v istem mesecu leta 2022;
- Sirci so julija 2023 vložili daleč največ prošenj: skupaj skoraj 15.000, kar je za 63 % več kot v enakem obdobju lani;
- Stopnja ugodno rešenih prošenj za azil v EU+, tj. odstotek odločb o priznanju statusa begunca ali subsidiarne zaščite, ostaja nespremenjena in znaša 42 %;
- Konec julija 2023 je število azilnih zadev, ki čakajo na odločbe na prvi stopnji, doseglo 687.000 zadev, kar je za 34 % več kot julija 2022.
Statistika po državah EU kaže, da je v Nemčijo prišlo največ “ekonomskih migrantov” iz Afganistana, Sirije, Turčije, Gvineje in Iraka. Druga na lestvici je Španija, ki se sooča s povečanjem “ekonomskih migrantov” Venezuele (87 %), Kolumbije (85 %) in Peruja (58 %), sledijo ji Francija, Italija in Avstrija.
Tako se “sodobna Evropa” sooča s kompleksnimi izzivi, ki vplivajo na identiteto, državljanstvo, domoljubje, vrednote, nacionalno varnost, vladavino prava ter varovanje človekovih pravic in dostojanstva. Medtem ko je vprašanje nelegalnih migracij na globalni ravni zelo kompleksno, se je treba osredotočiti na dejstva in dogodke z neposrednim vplivom na Evropo.
Pojavlja se vprašanje nasilnega uveljavljanja tujih norm in vrednot, ki se zdijo nezdružljive z evropskimi. Prisotnost “ekonomskih migrantov” iz držav Bližnjega vzhoda, ki prinašajo s seboj svojo kulturo in vrednostni sistem, vzbujajo veliko skrb za nadaljnji razvoj Evrope. Pomembno je, da ohranimo “zdravo in razumno odprtost” za različne kulture, vendar je hkrati nujno potrebno vzpostaviti ravnovesje med ohranjanjem evropske identitete in sprejemanjem pozitivnih vplivov od drugod.
Kriminal
Zaznan je povečan kriminal vključno s posilstvi, vandalizmom in nespoštovanjem vladavine prava zlasti v državah, ki so bodisi kot vstopna točka ali kot ciljna destinacija “ekonomskih migrantov”. To so Francija, Italija, Švedska, Danska in Nemčija. Statistika jasno kaže, da se večina teh dejanj pripisuje migrantom iz držav Bližnjega vzhoda, ki se združujejo v večje skupine in celo nenazadnje v “geta”. To jasno kaže, da EU nima izdelanih jasnih politik za integracijo in reševanje migrantske problematike, prav tako pa je videti, da je EU postala neodzivna za reševanje in s tem prepušča državam članicam, da same sprejemajo odločitve in ukrepe za reševanje problematike.
Kako se odzvati na te izzive? Prvi korak je zavedanje, da so migracije kompleksen pojav, ki ne sme biti preprosto demoniziran. Pomembno je, da sprejmemo preudarne politike, ki spodbujajo integracijo, izobraževanje in socialno vključenost migrantov. Hkrati pa moramo okrepiti ukrepe, ki bodo omogočili strožji nadzor na mejah, saj s tem varujemo nacionalno identiteto in evropske norme, prav tako je treba več pozornosti nameniti varnosti in pravosodju, da se ohrani red in vladavina prava.
Prav tako se ne sme pozabiti na versko identiteto Evrope. Krščanstvo, ki je paradna vera Evrope, ima bogato zgodovino in je oblikovala mnoge vidike evropskih kultur. Ohranjanje tega kulturnega izročila je pomembno, vendar kot demokratična družba z zagovarjanjem demokratičnih vrednot ne smemo pozabiti na temeljno načelo svobode veroizpovedi in spoštovanja verskih prepričanj.
V svetu, ki se neprestano spreminja, se moramo zavedati, da ohranjanje lastne identitete, vrednot in varnosti zahteva nenehno prilagajanje in dialog. Kljub izzivom, s katerimi se soočamo, imamo moč, da skupaj gradimo prihodnost, ki ohranja naše temeljne vrednote, spoštuje človekove pravice in omogoča sobivanje različnih kultur. Skupaj lahko oblikujemo boljši svet, v katerem se spoštujemo in sodelujemo za skupno dobro.
Andrej Vastl