Za drage in povsem neuporabne študije se je porabilo kar 74,5 milijona evrov, namesto da bi vlada denar raje vlagala v gradnjo domov za starejše in ga namenjala za tiste, ki nujno potrebujejo socialno pomoč. Človek bi pričakoval, da je koaliciji, ki se razglaša, da je tukaj zaradi ljudi in ne sebe, v interesu, da se ugotovi, kdo je odgovoren za očitno neučinkovitost do katere je prišlo v času, ko je na vrhu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kraljevala Anja Kopač Mrak. Očitno pa ji je prav malo mar!
Med poslanci koalicije, ki so glasovali proti sklepu, da se poišče odgovorne za nesmotrno predvideno porabo 74,5 milijonov evrov javnega denarja za dolgotrajno oskrbo so bili med drugim tisti, ki se radi razglašajo za socialno pravične: Dejan Židan, Brane Golubović, Jani Möderndorfer, Matjaž Han, Matjaž Nemec, Jerca Korče, Tina Heferle, Janja Sluga in Maša Kociper. Z glasom proti so med drugim dali jasno vedeti, da jim ni do transparentnega delovanja naše države.
Pozabili na obstoječe slabosti in na izračun potrebnih sredstev
Spomnimo. Računsko sodišče RS je ugotovilo, da Vlada, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstvo za zdravje niso ustrezno načrtovali novega sistema dolgotrajne oskrbe. Vlada pri tem ni natančno določila in razmejila nalog, za katere naj bi bilo pristojno vsako od obeh ministrstev. Sodeč po poročilu je problematično, da pri pripravi predloga zakona o dolgotrajni oskrbi niso bile natančno ugotovljene niti slabosti obstoječega sistema socialnega varstva (SSV) niti izračunana potrebna sredstva ter določeni viri financiranja storitev v okviru nove ureditve. Iz tega razloga so podali prepričanje, da načrtovan znesek v višini 74,5 milijona evrov, predstavlja absolutno prevelik znesek za projekte, ki so “zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne.”
Glede porabe 74,5 milijona evrov, namenjenih zgolj za študije primernosti, na računskem sodišču ugotavljajo, da gre za nesorazmeren strošek, saj ni mogoče pričakovati, da bo sedaj država prispevala k vzpostavitvi sistema, ki bo vsem upravičencem ne glede na kraj bivanja in finančne zmožnosti, zagotavljal potrebno oskrbo. Iz vsebine poročila je jasno razvidno, da načrtovanje med vsemi deležniki, torej Vlado RS, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvom za zdravje nikakor ni bilo ustrezno. Ker gre res za alarmantno odkritje, bi človek pričakoval, da bo koalicija glasovala za, a vendarle ta očitno le ne zmore glasovati v prid državljank in državljanov.
Rezultat glasovanja:
Vsak peti prebivalec starejši od 65 let
Dejstvo je, da se slovensko prebivalstvo zelo hitro stara. Danes je v Sloveniji vsak peti prebivalec starejši od 65 let in s tem potencialni uporabnik storitev socialnega varstva. Ob dinamiki, kot jo imamo, bo leta 2030 delež starejših od 65 let predstavljal že četrtino slovenskega prebivalstva, do leta 2050 pa bo vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 65 let. In postali bomo peta država z najstarejšim prebivalstvom na svetu. A glede na sistem socialne oskrbe, ki ga trenutno imamo, na takšno stanje nismo niti malo pripravljeni. Kako nedelujoč je pravzaprav v tem trenutku naš državni aparat, kaže očitek Računskega sodišča, da naša država v zadnjih desetih letih sploh nima podatkov o tem, koliko je tistih, ki pomoč potrebujejo pa je ne prejemajo, niti kakšno obliko pomoči potrebujejo. Glede na večletno opozarjanje različnih institucij je revizija sodišča zgolj dokaz več, da sistem socialnega varstva v naši državi sploh ne deluje.
(Foto: STA)
Kot je opozorila poslanka SDS mag. Karmen Furman so domovi že več let polno zasedeni, saj država od leta 2007 ni zgradila niti enega javnega doma za starejše. Iskanje prazne postelje je postala praktično misija nemogoče, pri čemer je najbolj zgovoren podatek Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, da je bilo na dan, 19. septembra 2019, za sprejem v domove za starejše aktualnih kar 11.446 prošenj. Tako je vsem domovom za starejše v Sloveniji skupno predvsem dvoje – in sicer 100-odstotna zasedenost ter čakalna doba najmanj treh mesecev. Ko starostniki in njihovi svojci ne zmorejo več skrbeti zase in potrebujejo stalno nego, prostih postelj pa ni, se ti znajdejo v hudi stiski, ki si jo je težko predstavljati, dokler se sam ne znajdeš v njej.
Vlada Marjana Šarca je sicer nedavno že pokazala, da nima posluha niti za invalidske upokojence, eno najbolj ranljivih in socialno ogroženih skupin v naši družbi, ki jo vseskozi zanemarja. To je dokazala s tem, ko na izredni seji državnega zbora vnovič ni podprla predloga poslanske skupine SDS za dvig najnižjih invalidskih pokojnin, ki so precej pod pragom revščine in socialne pomoči. Dejstvo je, da se obstoječi sistem socialne oskrbe sesuva pred našimi očmi. A pristojni ministrstvi se na trenutne potrebe in še manj na pričakovane naraščajoče potrebe po oskrbi naših državljanov niti ne odzivata. Zanimivo, kako so leve stranke pred volitvami širokoustijo, kako jim je do izboljšanja stanja socialno najšibkejših, ko pa je potrebno zadeve uresničiti, brez slabe vesti glasujejo proti. Neverjetno!
Hana Murn