Po tem, ko se je v petek, 29. oktobra 2022, pred Državnim zborom RS zgodil nedopusten incident, fizičen napad na poslanca poslanske skupine Slovenske demokratske stranke mag. Branka Grimsa, poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zahteva sklic nujne seje Odbora za kulturo z obravnavo dejanj na področju medijev in kulture, ki načrtno stopnjujejo sovražnost, spodbujajo nasilje in napade proti posameznikom na podlagi njihovih vrednot, prepričanj ali svetovnega nazora. Ob tem poslanska skupina opozarja tudi na dvojne vatle, ki jih levica uporablja pri tem, kaj je in kaj ni sovražni govor.
Kot so v obrazložitvi napisali, je šlo za fizični napad pred državnim zborom, ko je neznanec fizično napadel poslanca mag. Branka Grimsa. Pred tem so se večkrat zgodili verbalni napadi na poslance iz vrst Slovenske demokratske stranke in tudi ostalih poslank in poslancev, predvsem iz vrst opozicije. Poslanska skupina meni, da je skrajni čas za skupno in hitro ukrepanje: verbalnemu nasilju, žaljenju, pljuvanju poslank in poslancev smo priča že dlje časa, vse našteto pa se je močno okrepilo v zadnjih dveh letih.
Pred tem se je v centru Ljubljane zgodil še nedopusten fizični napad na Niko Kovač, direktorico lnštituta 8. marec. Potrebna je ničelna toleranca do takšnih fizičnih napadov. Po poročanju policije poteka intenzivna in celovita obravnava primerov nasilnih dejanj v okolici državnega zbora.
Zadnji dve leti je načrtno vzpodbujala sovraštvo tudi leva opozicija
Ob tem je treba poudariti, da so tovrstna dejanja žal posledica dejstva, da se je zadnji dve leti načrtno vzpodbujalo in podpihovalo nasilje nad funkcionarji. V zadnjih dveh letih so se namreč v naši družbi vse pogosteje pojavljali pozivi k izključevanju, sovražnosti in celo napadi na organizacije ali posameznike. Tovrstni napadi izhajajo iz sovražnosti zaradi drugačnega prepričanja, vrednot ali svetovnega nazora sodržavljanov. Pri tem je bile zaznati, da se resnost teh napadov nevarno stopnjuje ter prehaja od besednega izključevanja in sovražnosti do fizičnih napadov na posamezne objekte, v katerih posamezniki ali organizacije delujejo, ter celo neposredno na osebe.
Vladna akcijska skupina, ki bo sovražni govor preganjala tudi na socialnih omrežjih
Zanimivo je, da je po nedavnem napadu na aktivistko Niko Kovač predsednik vlade Robert Golob praktično naslednji dan napovedal, da Vlada Republike Slovenije vzpostavlja posebno akcijsko skupino za preprečevanje sovražnega govora. V ta namen naj bi imenovala tudi nacionalnega koordinatorja. Sovražni govor je treba pregnati iz vseh komunikacijskih kanalov in platform in tudi iz državnega zbora, je ob tem poudaril Golob.
V posebni akcijski skupini bodo predstavniki vseh ministrstev, delo skupine pa bodo koordinirali iz kabineta predsednika vlade.
“Naloga posebne skupine bo, da na podlagi pozitivnih praks iz tujine najdemo načine, kako sovražni govor izženemo iz vseh komunikacijskih kanalov in platform. Začeli bomo v uveljavljenih medijih, ker zakonodaja na tem področju že obstaja in ni potrebe, da bi izumljali karkoli novega, moramo pa biti pri tem dosledni. Kasneje bomo delovanje razširili tudi na družabna omrežja, ki so največkrat vir največjih zlorab oz. sovraštva in žal se to že pozna v družbi. Sovraštvo, ki je danes prisotno v virtualnem prostoru, se žal širi v fizični prostor, “ je takrat poudaril Golob.
Kritična mnenja se ne smejo zatirati
Poslanke in poslanci SDS podpirajo vse napore in ukrepe, s katerimi se bo preprečilo vsakršno nasilje. A ob tem poudarjajo, da mora demokratična in strpna družba svojim državljanom dopustiti svobodno izražanje in zagovarjanje raznolikih stališč, tudi kritičnih, navkljub temu, da se komu zdijo neprimerni. Takšna družba mora vztrajati na izhodišču, da je izražanje in zagovarjanje stališč svobodno in varovano. V primerih, ko stališča in ideje posameznika posegajo v pravice drugih posameznikov, pa mora družba oziroma država to svobodo omejiti in zavarovati pravice posameznika.
Dvojna merila
V Sloveniji pa se na tem področju žal srečujemo z dvojnimi merili. Ta dvojna merila se vse prevečkrat odvijajo na strani levega političnega pola. Levica namreč vse prevečkrat vsako kritično besedo preprosto označi za žaljiv ali sovražen govor. To je že osnovna diskvalifikacija takoj na začetku, še preden sploh pride do kakršnega koli argumentiranja in predstavitve mnenj. Po drugi strani pa se poskuša kriminalizirati tudi pravico do svobode govora.
Sovražni govor se tako velikokrat ocenjuje ideološko, z dvojnimi merili in vse prevečkrat po tem, kdo je oseba, ki je nekaj izrekla, in ne, kakšna je vsebina izrečenega. Tako se drugače mislečim skuša omejiti pravico do svobode govora ali nad njimi izvajati pritisk za utišanje kritične misli, še zlasti za preprečitev kritike do vladne politike ali določenega oblastnega organa.
Na drugi strani smo priča vse prevelikemu toleriranju sovražnega govora, na katerega pa bi morali biti upravičeno pozorni. Že naš najvišji pravni akt, Ustava RS, v 63. členu govori o tem, da je protiustavno vsakršno spodbujanje narodne, rasne, verske ali druge neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Protiustavno je tudi vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni.
Kazenski zakonik sovražni govor že ureja
Ob tem poslanci opozarjajo tudi na potrebo po dosledni rabi 297. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki opredeljuje kazniva dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Ta zagreši, “kdor … zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, omalovažuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost.” V preteklosti smo bili priča premnogim primerom, ki sodijo pod ta člen Kazenskega zakonika.
Mladina žalila čustva vernikov in podpihovala nestrpnost
Pravica do osebnega dostojanstva je bila odvzeta verujočim, ko je tednik Mladina na svoji naslovnici predstavil Marijo s podgano v naročju. Nobena od pristojnih inštitucij tedaj ni reagirala: molčali so mediji in politika, vse skupaj so opredelili kot “umetniško svobodo”. Otroci enega od poslancev DZ so bili žrtev tabloidne manipulacije, ko je bila njihova družina izenačena z družino Hitlerjevega ministra za propagando. Huda Jama, prizorišče najhujših dejanj zoper človečnost, je bila v istem tedniku spet zlorabljena v smislu piščalke iz kosti, na katero naj bi igrala ena od voditeljic informativnega programa. Režiserji, ki so ustvarjali dokumentarne filme o komunističnih zločinih nad civilisti, so bili poimenovani s “kostoljubi”. Primerov sovražnega govora, ki ga ponuja tranzicijska levica, je toliko, da predstavljajo medijski vsakdan. Ob nobenem od njih, niti tistem, ko je novinarka enega od dnevnikov vodjo opozicije označila za “fašistoidnega”, se ni nihče zganil. Še več, parola “smrt janšizmu” je postala del vsakdana tako v medijih kot v političnem okolju.
Poslanska skupina člane odbora spominja, da so na seji programskega sveta RTV maja 2016 ljudje z imeni in priimki držali transparent “Smrt janšizmu, svoboda narodu”, pa ni bile storjenih nobenih konkretnih dejanj. Še več, kazenske ovadbe zaradi plakatov in napisov “Smrt janšizmu, svoboda narodu” je okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zavrglo, ker menijo, da ni šlo za kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva in nestrpnosti, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Svetlana Makarović in njen sovražni aktivizem
Na področju kulture se prevečkrat zlorablja izgovor, da je nekaj “umetniška svoboda”. V pesniški zbirki Vladavina muh, ki jo je izdala Svetlana Makarović, med drugim lahko preberemo, da je stranka SDS podganja stranka in jo je treba uničiti. To je tista Svetlana Makarović, ki je bila velika podpornica petkovih kolesarjev in opozicije KUL, omenjeno pesem pa je tudi osebno prebrala na enem izmed petkovih shodov. Tudi ostale pesmi v zbirki so po mnenju mnogih polne sovraštva in jeze do drugače mislečih. Je to retorika, ki naj bi bila zgled neke strpne in svobodne družbe? Veliko mero odgovornosti za takšna dejanja nosijo mediji, ki tovrstno dogajanje podpirajo. Tednik Mladina tako že vrsto let s svojimi naslovnicami vedno poskrbi za vzbujanje sovražnih občutkov do predsednika SDS, ki ga s svojo “antijanša” retoriko v člankih se dodatno podkrepi.
Poskrbimo, da bo vsakršen sovražni govor za vselej obmolknil
Ob tem naj poudarimo, da je posebna odgovornost politike, da se vzdrži sovražnega govora o tistih z drugačnim prepričanjem ali vrednotami. Če tega nedopustnega plaza sovražnosti kot družba ne bomo zaustavili takoj, obstaja utemeljena bojazen, da se bodo ta različna sovražna dejanja postopoma le še krepila. Zato pri tem ne smemo ostati pasivni, opozarjajo poslanci.
V poslanski skupini SDS menijo, da je na vseh nas, da dosledno stremimo k temu, da bo vsakršen večinski sovražni govor v državi, proti komurkoli je že namenjen, enkrat za vselej obmolknil.
1. Odbor za kulturo obsoja vsakršen sovražni govor na področju medijev in kulture, ki načrtno stopnjuje sovražnost, spodbuja nasilja ter napade proti posameznikom na podlagi njihovih vrednot, prepričanj ali svetovnega nazora.
2. Odbor za kulturo poziva vse državne organe k doslednemu ukrepanju in izvajanju zakonskih določil s področja kaznivih dejanj javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti.
3. Odbor za kulturo obsoja manipulativno in pristransko poročanje medijev, ki spodbuja in odobrava sovražni govor ter poziva k profesionalnemu in etičnemu poročanju.
Andrej Žitnik