Ko politični voditelj sproži politično krizo v zelo napačnem trenutku!

Minister za zdravje Aleš Šabeder se ne zaveda resnosti pandemije koronavirusa. (Foto: STA)

V Italiji so čez vikend razglašali izredne razmere, odpovedovali nogometne tekme, angažirali so policijo in celo vojsko za pomoč pri vzdrževanju karantene celih mest, odpovedovali pouk in skrajšali celo beneški karneval. Pri nas pa je minister za zdravje Aleš Šabeder povedal, da ne želi, da bi koronavirus postal politična tema. Pozive proti politiziranju so pošiljali tudi drugi predstavniki vlade. Vidimo te pozive tudi v velikih medijih.

To je bilo precej nenavadno, ker koronavirus je politična tema, zadeva vodenje države in skupnost. To nikakor ni verska tema ali kakšna kulturna ali športna. Slovenija pa ima težavo, ker je premier Marjan Šarec konec januarja odstopil celotno vlado in se ministri ob svojem delu zdaj ukvarjajo še z iskanjem služb in novih priložnosti.

Je virus verska tema?
Cilj držav, kjer primerov okužb s koronavirusom še ni, je praviloma najprej zmanjšati možnost, da bi do okužb prišlo. To države dosežejo z omejitvijo in nadzorom tistih, ki potujejo iz in v področja z okužbami in z osamitvami tistih, ki bi lahko prenašali okužbo. V Sloveniji ukrepov, vsaj javno, na tem področju ni bilo zaznati.

Premier v odstopu Marjan Šarec in njegov minister za zdravje Aleš Šabeder. (Foto: STA)

Na južni meji nam v državo mimo mejnega nadzora množično vstopajo migranti, ki prihajajo iz rizičnih območij, eno od znanih je, denimo, Iran. Vlada doslej ni nič naredila, da bi to omejila. Je pa mejo proti Iranu čez vikend zaprla Turčija. Ni pa jasno, koliko je okužba že prešla mejo. Podobno čez vikend ni bilo jasnih informacij, kako se bo oblast odzvala na dogajanje v Italiji, s katero smo močno povezani.

Statistika ugotovljenih prehodov meja na črno v januarju pretežno s Hrvaške (dejansko jih je bilo več, ker vseh ne ugotovijo) je bila takšna:

Ilegalni prehodi so se v primerjavi z letom prej januarja povečali za 84,8 odstotkov.

Če bo do okužbe v državi prišlo, kar se bo prej ali slej zanesljivo zgodilo, bo po izkušnjah drugod glavna težava zagotoviti dovolj zaščitnih sredstev za zdravstvene delavce, policijo, vojsko in tudi ljudi in dovolj karantenskih in siceršnjih nastanitev v bolnišnicah, da se tam okužba ne bi širila med bolnimi, kot se je na začetku na Kitajskem in da bi lahko oskrbeli veliko število okuženih, ki potrebujejo nujno pomoč. Vlada bo sčasoma morala reagirati tudi na sekundarne posledice dogajanja, imelo bo zelo verjetno tudi velik učinek na posle in gospodarstvo.

Reakcija vlade predvsem zavračanje Janše
Reakcije iz slovenske vlade, da se ne sme politizirati, so bile predvsem posledice opozoril opozicijskega voditelja Janeza Janše v soboto, da ni opaziti, da bi vlada kaj delala. Tega opozorila:

Po tem so se v vladi vsaj zbudili z izjavami za javnost in v nedeljo povabili novinarje na pogovor. Celo svarila proti politizaciji so boljše kot nič. Predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc pa je novinarjem politiko države do ljudi, ki prihajajo iz okuženih območij, opisala tako: “Če so bile osebe na epidemiološko trenutno vročih območjih, naj se opazujejo in posvetujejo z zdravstveno službo.” Pogovor sveta za nacionalno varnost, ki ga je predlagal Janez Janša, za zdaj ni sklican. Zadnja grafika širjenja virusa, ki jo dnevno objavlja svetovna zdravstvena organizacija, je takšna (uradni podatki nikakor niso popolni):

 

Celotno preglednico, iz katere je grafika z vsemi podatki, lahko preberete tukaj: Svetovna zdravstvena organizacija: 34-covid-19

Peter Jančič, Spletni časopis