Poslanci so danes soglasno izglasovali spremembo definicije minimalne plače, s katero se iz nje izločajo dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo. Predlog, ki so ga sicer pripravili sindikati, je podprla tudi vlada. Slovenski podjetniki spremembam niso naklonjeni, saj bodo te prinesle številne negativne posledice za gospodarstvo.
DZ je danes potrdil redefinicijo minimalne plače. V GZS so ponovno izrazili zaskrbljenost zaradi političnih odločitev, ki argumente in zahteve gospodarstva postavljajo na drugi tir. Menijo tudi, da bo zaradi “dviga bruto minimalne plače” ogrožena vrsta delovnih mest. Sindikati po drugi strani odločitev DZ pozdravljajo, poroča STA.
Batagelj: Podjetja bi izplačevala več, če bi lahko
Marjan Batagelj, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov, opozarja, da bo dvig minimalne plače problematičen predvsem v podjetjih z nizko dodano vrednostjo. Lahko se namreč zgodi, da bo to marsikatero podjetje potopilo: “Ker je to zakonska obveza, bodo morali ta sredstva izplačati, kljub temu da jih nimajo, saj imajo nizko dodano vrednost. Do zdaj so sicer še lahko nekako dihali, s tem dvigom pa bo tudi tega konec.” Batagelj je prav tako prepričan, da bi slovenska podjetja izplačala več, če bi lahko. Poudarja tudi, da vsi ljudje nismo enaki, nismo vsi enako sposobni, prav tako nismo vsi enako pridni pri delu. Dvig minimalne plače je zato po njegovem mnenju potrebno vedno pogledati v širšem kontekstu.
Morda vas zanima tudi: Evangelij po Mramorjevo: Podjetniki so v naši državi zločinci, bodite raje paraziti v javni upravi
“To je neumnost.”
Slovenski podjetnik Dušan Olaj je prepričan, da gre pri dvigu minimalne plače za dodatno obremenitev gospodarstva ne glede na to, kako bomo minimalno plačo poimenovali oziroma definirali. In tu se po njegovem mnenju vsa retorika lahko začne in neha. Za delodajalce to pomeni dodatno obremenitev dela in posledično višje stroške poslovanja. “Ob predlagani davčni reformi in zaostrenih makroekonomskih pogojih je to krakovidni ukrep ali bolj natačno povedano – neumnost,” je prepričan podjetnik. Pri poseganju v ureditev minimalne plače bi morali odpreti vsa področja plačne politike.
Leta 2010 je zaradi dviga minimalne plače brez zaposlitve ostalo med 15.000 in 20.000 ljudi.
Akrapovič: Obdavčitev plač predstavlja v Sloveniji velik problem
Nekatera podjetja z nižjo dobavno vrednostjo so na robu profitabilnosti, zato Igor Akrapovič verjame, da imajo ti podjetniki težave s spremembami definicije minimalnih plač. Obdavčitev plač je po mnenju uspešnega slovenskega podjetnika v Sloveniji velik problem, sploh pri tistih, ki imajo višje plače. V njegovem podjetju zaradi 13. in 14. plače veliko sodelavcev pade v višji dohodninski razred in zato dobijo precej nižja neto izplačila, kot bi jih lahko v kakšni drugi državi. “Avstrija ima na primer precej, precej manj obdavčeno 13. in 14. plačo,” je pojasnil Akrapovič.
“Izrečene politične obljube danes postajajo samo še lepe želje”
Delodajalci ne skrivajo zaskrbljenosti zaradi političnih odločitev, ki nemalokrat postavljajo gospodarstvo na drugi tir. “Dejstvo je, da trenutne razmere v ničemer ne podpirajo izjav Vlade RS, ki je zagotavljala znižanje stroškov dela,” je prepričan Igor Knez iz Gospodarske zbornice Slovenije. Opozarja, da je situacija kvečjemu obratna: redefinicija minimalne plače, predlog za znižanje olajšav in premalo jasna in učinkovita sprememba nagrajevanja zaposlenih so samo zadnji, vendar izredno pomembni dogodki, ki gospodarstvu ne vlivajo zaupanja. Izrečene politične obljube po njegovem mnenju danes postajajo samo še lepe želje.
Koliko ljudi bo tokrat pristalo na cesti?
Podjetniki so na problematiko uravnavanja minimalnih plač opozarjali že leta 2010, ko je vlada Boruta Pahorja zvišala minimalno plačo s 460 na 562 evrov. To je že takrat pomenilo 23 odstotkov višji strošek, česar si kljub postopnemu zviševanju ni mogla privoščiti kar tretjina slovenskih podjetnikov. Zvišanje minimalne plače je takrat po nekaterih ocenah povzročilo izgubo med 15.000 in 20.000 delovnih mest.
Nina Knapič