“Svoboda medijev se brani tako, da na cesto vržeš vse novinarje, ki ne delajo kot je tebi všeč. Res prava intelektualca,” se je na hujskanje Žerdina in Markeša odzval Boris Tomašič, vidni obraz oddaje Kdo vam laže. Po zmagi vzporednega mehanizma na volitvah se je diskurz vidnih “intelektualcev” levice radikaliziral do te mere, da se odkrito obračunava z drugače mislečimi novinarji.
Hujskanje, ki sta si ga tokrat privoščila novinarja Dela Ali Žerdin in Janez Markeš, pa res že presega vse meje dobrega okusa. Človek prenese marsikaj, a tokrat so šle stvari predaleč. Markeš je med drugim dejal, da bi morali novinarji kot sta odgovorna urednica RTVS Jadranka Rebernik in Jože Možina, najbolj znan po pogovorih z žrtvami revolucionarnega terorja, izgubiti svojo službo. Prvi pa je v pogovoru še zatrdil, da “javna razprava o novem zakonu RTV že teče”. Tudi čas teče in še vsaka vlada doslej se je enkrat končala, spomini pa ostajajo … Po vseh teh letih novinarske kariere, bi človek od gospodov pričakoval kanček več daljnovidnosti …
Besede, ki sta jih tako vehementno izustila, bi se lahko slej ko prej vrnile kot bumerang. Morda pa bo tudi za njiju nekdo nekje nekoč dejal, da bi bilo najbolje, da kar odideta, ker sta s svojo politikantsko propagando prej v sramoto kot v ponos novinarskemu “fohu”. V življenju se vse obrne … In ne gre pozabiti: že v jeseni prihaja boleča streznitev. Iz “svobodnjaškega veseljačenja” se bomo prebudili v novo resničnost epidemiološkega vala, astronomskih cen in resnih mednarodnih izzivov, za katere popolna medijska kontrola ne bo dovolj. Vladimir Putin že rožlja z jedrskim orožjem, vojna vihra pa bi utegnila zajeti tudi nekatere druge države …
Žerdin je v svojem pogovoru prav tako dejal, da je bila “volilna udeležba na letošnjih državnozborskih volitvah najvišja v tem tisočletju”. Hvalevredno, da je bila, tega so se razveselili tudi na “pomladni strani”. Je pa to trditev v slogu “na tekmovanju sem bil prvi”, čeprav sta tekmovala le dva, malce pretirana. Tisočletje bo še dolgo, s tem pa vrsto priložnosti za podiranje novih rekordov. Seveda je sogovorca izjemno zaskrbelo stanje na RTVS, kjer naj bi menda imeli “politično” in ne “strokovno” vodstvo. V skrbeh pa nista bila, ko je programski svet RTVS vodil denimo Ciril Baškovič, nekdanji član KPS in javno hišo bivši generalni direktor (še en starorežimski fosil) Igor Kadunc.
Naročniki RTVS posredno financiramo tudi Štefančičevo Mladino
Prav tako ju ni skrbelo, ko je bila varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Ilinka Todorovski, domnevna sodelavka UDBE (SDV). Očitki o “nestrokovnosti” se pojavljajo vselej, ko vladarskih funkcij ne zasedajo “njihovi”. Sogovorca pa sta izrazila tudi prepričanje, da so “Marcela Štefančiča izrinili iz oddaje, ki jo vodi že leta”. Kot smo že pisali, je ves cirkus okoli Štefančiča in Studia City namenjen tlakovanju udobne poti spornemu RTVS zakonu, za še večjo podreditev te javne inštitucije. Gre za preverjeno partijsko taktiko ustvarjanja “razrednega sovražnika” za utrjevanje lastne družbene pozicije, oblasti. In v tem primeru gre za peščico sodelavcev, ki jih je takoj po ustoličenju Goloba potrebno “pometati v brezna”, pred tem pa razglasiti za “narodne izdajalce”.
Poročali smo že, da je Studio City izpostava skrajne Levice in Mladine. Ob tem se pojavlja vprašanje, ali je takšna prvorazrednost v korist ene politične opcije upravičena in ali je upravičeno to, da je neka oddaja na javni RTVS megafon idej marginalnega hujskaškega tednika, povezanega s spornimi zdravstvenimi posli in vzporednim mehanizmom globoke države. Spomnimo na zamejsko hobotnico KB 1909 in Boris Perica … Omenimo še, da davkoplačevalci preko naročnin na RTVS, posredno financiramo tudi Mladino. Sicer pa naj ljudje sami ocenijo ali je Štefančičevo “bruhanje” vredno njihovega denarja: “Jebeno več nas je kot njih. Njih je samo ene par. In vemo točno, kateri so.” Človeku ob takšnih krvoločnih vzklikih ledeni kri v žilah. In zakaj že, naj bi Štefančič neko oddajo vodil vse do smrti (ali vsaj do “penzije”)?
Vodi jo že skoraj četrt stoletja, javna hiša pa si menda zasluži tudi kakšno spremembo, posodobitev ali pač? Je Štefančič kot Tito, ki je za svoje poslanstvo prejel doživljenjski mandat delavskega ljudstva? Še kako pa se gre strinjati z Markešem ko meni, “da bi morali RTV simbolno porušiti in zgraditi na novo”. Gre za fosilno, svinčenodobno, preživeto ostalino nekega časa, ki si zasluži resnično in temeljito modernizacijo. Prepričani smo, da morajo davkoplačevalci dobiti še kaj novega, morda celo boljšega. Sogovorca pa nista mogla mimo padca Slovenije na področju indeksa medijske svobode. Nič pa o tem, kdo so ljudje (kot je Blaž Zgaga), ki tožarijo Slovenijo na tujem (beri: delajo zgago) in na listah katerih strank so nazadnje kandidirali (Zgaga na SD). Ob takšnem “spahovanju” Zgage & Co., močan padec niti ne preseneča.
Dovolj se je ozreti na njegov Twitter profil, ki veliko pove o njih samih. Gre za osebe, ki vsakodnevno živijo življenje Janeza Janše, so z njim kronično obsedene. In takšni lahko o Sloveniji komurkoli povedo karkoli “neodvisnega”? Verjetno ravno toliko kot lahko kronični alkoholik pove o zdravem življenjskem slogu. Za konec pa se gre dotakniti še enega zgrešenega prepričanja Žerdina, da je “vodstvo televizije pripomoglo k volilnemu porazu desnice, saj je s svojim delom jasno manifestiralo, kam določen tip vladavine vodi”. Poraz desnice je navkljub izjemnim gospodarskim kazalcem, posledica hujskanja večinskih medijev (tudi večine “neodvisnih” novinarjev na RTVS) in histeričnega petkovega politkolesariata oziroma pouličnega aktivizma sinov in hčera pripadnikov socialistične buržoazije (Nike Kovač, Jaše Jenulla, Tee Jarc itd.), ki je dejansko v manjšini in skoncentrirana v Ljubljani, ima pa neomejen dostop do osrednjih medijev ter zaradi Janše trepeta za svoje prigrabljene bonitete na stroške davkoplačevalcev.
Glede izidov državnozborskih volitev je nekaj krepkih izrekel tudi direktor Agencije Parsifal Dane Kostrić: “Zato, ker mediji tako močno zastrupijo ozračje, da imajo vsi vsega dovolj. Mediji vnesejo toliko sovraštva med ljudi, kar je mogoče opaziti, ko se nekdo sprehaja po ulicah, pogovarja z nekom, zaradi česar ljudje posledično iščejo izhod iz te situacije. V tem primeru niso izbirali, katera izmed strani ima prav, ampak so rekli “vseh imamo dovolj”, “nobenega izmed vas”.” In v takšni situaciji se zelo premeteno ponudi “nov obraz”, ki se predstavlja za neodvisnega in neobremenjenega s politiko. Nasprotna stran bi se iz te zagate lahko rešila, če bi imela enako močne medije in bi enako promovirala svoj novi obraz. Dokler pa “oni” zavzemajo 90 odstotkov medijskega prostora, bodo svoj “novi obraz” uspeli spromovirati kot tisti “pravi”.”
Komentar Združenja novinarjev in publicistov (ZNP): “Mnenje Markeša in Žerdina je nič kaj kolegialen poziv k linču novinarjev, ki v javnem mediju, v katerem prevladuje izrazito enostranski prikaz dogajanja v državi, predstavljajo drugo mnenje in vsaj minimalno skrbijo za tisto, kar bi moral javni medij početi že po svojem osnovnem poslanstvu, to je enakovredno predstavljati vsa različna mnenja in stališča. Namesto tega smo bili na RTV Slovenija dolga leta priča predstavljanju izrazito enostranskih, levo usmerjenih stališč, vsak poskus, da se to prepreči, pa naleti na hud odpor in branjenje položajev tistih, ki se ne zavedajo osnovnega poslanstva RTV Slovenija. Ravnanje Rebernikove in Možine, ki se v želji po novinarski profesionalnosti očitno nista pripravljena podrediti prevladujoči, vsesplošni praksi na RTV Slovenija, velja tako kvečjemu pozdraviti.”
Domen Mezeg