Nemške oborožene sile (Bundeswehr) se pripravljajo na “hibridni napad polnega obsega” proti vzhodnemu krilu Borna (Mackenburg – zahodna Pomeranija). Poročilo izhaja iz “zaupnega dokumenta – izključno za uradno uporabo” berlinskega obrambnega ministrstva, za katerega časopis “Bild” trdi, da ga je videl.
Gre za “scenarij usposabljanja”, ki predvideva “eskalacija med Natom in Rusijo”. V besedilu z naslovom “Obramba atlantskega zavezništva 2025” je “korak za korakom, mesec za mesecem” orisano, kako bi ravnala agresorska država in kako naj bi se Nato odzval.
Začelo bi se na Baltiku
Vojna bi lahko izbruhnila poleti 2025, na vrhuncu niza dogodkov, ki naj jih bi februarja prihodnje leto sprožila mobilizacija 200 pripadnikov oboroženih sil v Rusiji. Moskva naj bi spomladi, opogumljena z “omahljivo podporo Zahoda” Ukrajini, začela ofenzivo v nekdanjih sovjetskih republikah, z “velikimi uspehi” do junija. Rusija bi nato izvedla kibernetske napade in druge oblike hibridnega vojskovanja v Estoniji, Latviji in Litvi.
V baltskih državah bi Moskva podžigala spopade med ruskimi manjšinami in preostalim prebivalstvom, da bi nemire izkoristila kot izgovor za intervencijo. Kriza bi se poslabšala, ko se približujejo vaje “Zapad 2024”, ki jih bo Rusija izvajala na svojih zahodnih ozemljih in v Belorusiji od prihodnjega septembra. V manevrih bo na mejah Poljske in Litve razporejenih 50 tisoč ruskih vojakov.
Ključ je Kaliningrad
Oktobra naj bi Rusija v svojo enklavo Kaliningrad med Poljsko in Litvo namestila vojake in rakete srednjega dosega v propagandni operaciji, po kateri Nato pripravlja napad na to ozemlje. Cilj Kremlja bi bil osvojitev Suwalkskega koridorja med Poljsko in Litvo, ki ločuje Belorusijo od Kaliningrada.
Namestitev 300.000 Natovih vojakov
“Malo pred tem” bi Moskva sklicala izredno sejo Varnostnega sveta ZN, da bi obsodila Natove načrte za napad na rusko ozemlje. Januarja 2025 naj bi potekalo izredno zasedanje Atlantskega sveta, na katerem bi Poljska in baltske države ostale države Nata obvestile o “naraščajoči nevarnosti s strani Rusije”. Naslednji marec bi Kremelj poslal več vojakov proti Baltiku in Belorusiji, s čimer bo še naprej dvigoval spekter agresije Atlantskega zavezništva proti njemu v propagandne namene – govori se o namestitvi 300.000 vojakov. Na tej točki bi Rusija v Belorusiji napotila dve oklepni diviziji, eno mehanizirano pehoto in divizijsko poveljstvo, kar je skupno 70 vojakov.
Nemška vojska dvomi v taktiko odvračanja
Maja prihodnje leto bi Nato odobril “ukrepe za verodostojno odvračanje”, da bi preprečil rusko agresijo na koridor Suwalki z beloruskega ozemlja in Kaliningrada. V dokumentu Bundeswehra ostaja odprto vprašanje učinkovitosti tega odvračanja. Na vprašanje “Bilda” o obrambi atlantskega zavezništva nemško ministrstvo za obrambo ni želelo podrobneje komentirati Z ministrstva pa so sporočili, da je “upoštevanje vseh scenarijev, tudi skrajno malo verjetnih, del vsakodnevne vojaške dejavnosti, še posebej pri usposabljanju”.
To pa ni prvič, da nemška vojska govori o alarmantni eskalaciji z Rusijo – pred časom je nemški minister za obrambo Boris Pistorius posvaril, da se mora Nemčija pripraviti na vojno. Konflikt na Bližnjem vzhodu in vojna Rusije proti Ukrajini bi morala povzročiti posledice tudi v nemški družbi, je prepričan zvezni obrambni minister, ki sicer spada v levico (SPD). V oddaji na ZDF “Berlin Direkt” je namreč povedal: “Navaditi se moramo na misel, da lahko Evropi grozi vojna.”
I. K.