“Upokojenci, ki imajo pokojnino nižjo od 620,18 evra (= cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo), so torej prejeli dopis Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v katerem se jih seznanja, da je prejem energetskega dodatka vezan na prejemanje denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka,” je zgrožena zapisala socialna delavka, ki opozarja, da osebe z nizkimi prejemki/zaslužki ostajajo brez dodatka, če niso tudi prejemniki socialnih transferjev. Gre za grdo “nategovanje” resnično ranljivih in pridnih državljanov.
Vlada Roberta Goloba baje skuša pomagati “najranljivejšim” kot odziv na energetsko draginjo. Na vladni strani piše: “Z rastjo cen energentov in prehrane naraščajo tudi socialne stiske prebivalcev. Z dodatnimi ukrepi želimo preprečiti, da bi draginja poglobila stisko najranljivejših skupin.” Da je to zapoznela in skrajno cinična “prvoaprilska šala”, je na družbenih omrežjih opozorila socialna delavka CSD Spodnje Podravje Jerneja Brenčič, ki je v tem zgrožena prepoznala velikansko krivico. Če si upokojenec, ki si je svojo mizerno pokojnino prigaral z žulji in v potu svojega obraza, do tovrstnega dodatka nisi že kar upravičen! Energetski dodatek je namreč rezerviran zgolj za tiste, ki so denimo na socialni pomoči (ali prejemajo varstveni dodatek), ki so prisesani na državne jasli. Skozi njen zapis lahko pozoren bralec začuti, da je v ozadju logika skrajne Levice.
V vladnih prizadevanjih ni moč spregledati hrepenenja po načrtnem vzdrževanju socializma, po negovanju volilnega telesa, ki ne razmišlja o tem, kako bo s produktivnostjo, ambicioznostjo in kreativnostjo nekaj konkretnega ustvaril, pomoč države pa prejel predvsem za dobro podjetniško zamisel (ali v resnični stiski), ki je zaradi pomanjkanja sredstev (še) ne more izpeljati, udejanjiti … Gre za kaznovanje pridnosti in nagrajevanje z “bombončki” tistih, ki so spoznali, da se produktivnost ne splača. Gre za ustvarjanje družbe napol zadovoljnih “karitasovcev”, ki se ne preživljajo od truda lastnih rok in ki niso zadovoljni z lastnimi dosežki ter pozitivnim doprinosom k družbi. So pa za silo potešeni, ker imajo polne želodce. Gre za spodbujanje parazitiranja. In samo v takšni družbi lahko uspevajo ideje destruktivne, skrajne ideologije.
Ko se na piedestal postavijo vrednote, ki resnično ustvarjajo boljšo, produktivnejšo, kreativnejšo, kakovostnejšo in bolj podjetniško družbo, se upravičenost do njenega obstoja konča ali vsaj zelo omeji predvsem na razne skvote, na Metelkovo, podobno kot je ZOO namenjen ogledu eksotičnih zveri itd. Seveda se v družbi dogajajo tudi krivice – ko brezvestni delodajalci čez noč odpustijo pridne delavce, ker so tehnološki višek itd. Vendar pa gre v tem primeru za hudo zlorabo pomoči. Nekaj podobnega je z občinskimi stanovanji, na kar opozarja kandidat za župana MOL Aleš Primc, ki je dejal, da Zoran Janković ljudi ohranja v nekakšnem ponižujočem fevdalnem razmerju. Od njegove milosti in nemilosti je odvisno, kako visoke bodo položnice za najemnine in kako strah bo ljudi, da bodo pristali “na dežju”. Tako se ustvarja družbo vladajoče oligarhije, ki jo podpirajo množice prepričanih, da se sreča konča pri dobri hrani, toplih oblačilih, strehi nad glavo in ceneni zabavi. “Kruha in iger,” bi rekli Stari Rimljani.
Poganja se “perpetuum mobile socializma”
V resnici gre za osebe, ki ostajajo ravno prav nezadovoljne in (karierno) neuresničene in ki ves čas gojijo umetno spodbujano jezo ter upor proti sistemu, proti državi. Takšnim pa se znova in znova prodaja cenene ideje o “pravični družbi”, “uporu proti krivični oblasti”, o “janšizmu”, “o krivdi nekoga drugega, vladajočih” itd. Gre za ideje revolucije ipd. Tako se v neskončnost poganja “perpetuum mobile socializma”, to pa gode skrajni (L)levici. Od tod “kolcanje” po Titu in Jugoslaviji. Primc pa želi dati možnost, da podnajemniki občinska stanovanja odkupijo, ob čemer bi se od kupnine odštela skupna vrednost že plačanih najemnin. Brenčičeva poudarja, da je za prejem energetskega dodatka ključno, da si prisesan na socialne transferje. Višina dohodkov države ne zanima. “Energetski dodatek tistim, ki prejemajo socialne transferje že leta in leta. Družine tudi po dva tisoč, tri tisoč evrov mesečno (denarna socialna pomoč + otroški dodatek).”
“Mesečno!! Plus brezplačna stavbna zemljišča, brezplačna RTV-naročnina, brezplačno dodatno zavarovanje, najvišje štipendije, brezplačni vrtec, brezplačno kosilo, paketi Rdečega križa, …. Mesečno torej tudi pet tisoč evrov ugodnosti na družino. In zdaj energetski dodatek. In potem draginjski dodatek … Na drugi strani pa ljudje, ki delajo za dobrih 700 evrov, nekateri štiriizmensko, ne vedo, kam bi z majhnimi otroki med službo, ne dobivajo povrnjenih potnih stroškov, plačujejo davke in prispevke državi … Pa nimajo ne za kurjavo ne za druge življenjske stroške. Položnice prelagajo iz meseca v mesec. Ne vedo, kako bodo otroke oblekli in obuli za v šolo, kako nabavili šolske potrebščine, kaj bodo dali v lonec … Kako registrirali stari avto. Kako plačali otroku šolo v naravi in sebi omogočili “razkošje” frizerja. Upajo, da bo pralni stroj vzdržal vsaj še eno leto … Pa tudi energetskega dodatka ne dobijo.”
Domen Mezeg