“Predvidoma v začetku marca,” so iz RTV Slovenija odgovorili, kdaj bodo novinarji televizije odločali o podpori dvema kandidatoma za odgovornega urednika informativnega programa televizije. Za najvišji uredniški položaj kandidirata izkušena novinarja Manica Janežič Ambrožič in Valentin Areh. Po neuradnih informacijah je Manica Janežič Ambrožič bolj kandidatka vodstva, torej direktorice televizije Ljerke Bizilj, sprejemljiva pa naj bi bila tudi za generalnega direktorja Igorja Kadunca.
KDO RUŠI KOGA IN KJE JE ŽIDANOVA KOCKA
Odnosi v vrhu pa niso idealni, Biziljeva je napovedala, da aprila odstopa, Kadunc pa jo že dalj časa ruši, glede na govorice pa tudi ovaja in prijavlja na vse konce. Več o tem, koliko so te govorice točne, v zadnjem delu članka. Areha, ki je izkušen novinar in urednik Odmevov, ni dobro podcenjevati. Veliko novinarjev ga je podprlo, ko je kandidiral že pred leti. Zaradi dokumentarca, ki ga je nekoč naredil o jugoslovanski vojski in nekdanji socialistični federaciji, ima ta izkušeni vojni dopisnik nasprotnike med jugonostalgiki in v zvezi borcev, ti pa imajo v vrhu javne televizije še precej vpliva in si ga zato Kadunc najbrž ne želi preveč za odgovornega urednika.
Novega odgovornega urednika na Televiziji Slovenija iščejo, ker je Igor Kadunc po novem letu predčasno odstavil odgovorno urednico Jadranko Rebernik, ki ne velja za kader, naklonjen SD ali levici. Po odstavitvi je Kadunc začasno za vršilca dolžnosti urednika postavil Vanjo Vardjana. Predčasna odstavitev se je zgodila prvič, odkar več kot desetletje velja novi zakon o RTV. Rebernikove se Kadunc poskuša znebiti že od vse imenovanja v programskem svetu, v katerem ima levica odločno večino. Lani poleti je, ker mu pri odstavljanju Rebernikove ni bila pripravljena pomagati, Kadunc predlagal celo odstavitev direktorice Televizije Ljerke Bizilj. A mu je v programskem svetu presenetljivo zmanjkal en glas. O tem, kdo ima večino, veliko pove že to, kdo vodi programski svet: Ciril Baškovič. Baškovič je eden petih predstavnikov strank v 29-članskem programskem svetu. Zastopa SD Dejana Židana. To ni prvič. V preteklosti je svet RTV vodil celo nekdanji predsednik te stranke Janez Kocijančič, ki ga nekateri kličejo kar Kocka. Ko je svet RTV Slovenija vodil Kocijančič, sem bil član tega organa kot predstavnik Društva novinarjev Slovenije.
KAKO JANŠO? CERARJA BI MORALI!
Takoj po Kadunčevi odstavitvi Rebernikove in imenovanju vršilca dolžnosti Vardjana je bilo slišati, da je Vardjan odstavil urednika Odmevov Areha. Ta mi je, ko sem to preverjal, odgovoril, da se govori marsikaj, a da uradno ni obveščen, da bi bil odstavljen in da dela normalno naprej. Odstavitev urednice se je januarja zgodila takoj po intervjuju z opozicijskim voditeljem Janezom Janšo (SDS) v Odmevih, ki je precej razburila vladajoče politike, ki so ocenjevali, da bi tisti dan, ko je večina v državnem zboru pričakovano zavrnila obtožbo proti premierju Miru Cerarju (SMC), zaradi vpletanja v postopke ob migrantu Ahmadu Shamiehu, moral biti v Odmeve povabljen kdo drug.
Poslanec vladne SMC Jani Möderndorfer se je na vabilo Janši v Odmeve na spletnem omrežju takrat odzval tako:
Že nekaj časa krožijo po TV govorice, da je generalni direktor Kadunc direktorico televizije Ljerko Bizilj zaradi napak pri organizaciji Eme v preteklosti ovadil kriminalistom, KPK in še vse mogoče.
JE BILO Z EMA 2017 KAJ NAROBE?
Koliko je to res, sem preveril pri vodstvu. Odgovorili so tako: “Vodstvo RTV Slovenija je seznanilo Komisijo za preprečevanje korupcije s svojimi ugotovitvami o projektih na Gospodarskem razstavišču, ki so bili predstavljeni na Programskem in Nadzornem svetu in na Svetu delavcev. Gre torej za seznanitev s tem, kar smo ugotovili in ne za prijavo kogarkoli. Gre bolj za obvestilo, da smo pregledali celotno problematiko ter da smo sprejeli ukrepe, da dogodkov na tak način ne bo možno več organizirati.”
Dodali so še: “Vodstvo je policijo novembra lansko leto opozorilo na sum antidatiranja določenih dokumentov v povezavi z morebitno kršitvijo ureditve postopkov javnega naročanja.”
Biziljeva je v programskem svetu v začetku leta napovedala, da bo aprila odstopila, da bi finančne in druge načrte lahko pripravljal že novi direktor. Da razmišlja o odstopu tudi zaradi tega, ker je proračun za televizijo preprosto premajhen, mi je povedala po tem, ko sem v Spletnem časopisu javnost obvestil, da je večina zaposlenih v kulturnem programu za člana programskega sveta ponovno izvolila Saša Hribarja. Hribar je lani na seji programskega sveta, ko so odločali, ali bi odstavili Biziljevo, govoril takšne o domnevni koruptivnosti Biziljevi v povezavi z Emo, da je čudno, da je tam ni kap. Ker ni bila odstavljena, je Hribar odstopil. Da je Biziljevi zavrelo, ko je bil letos ponovno izvoljen za programskega svetnika, je precej logično.
BIZILJEVA: PORABILI SMO VEČ, A VEČ TUDI ZASLUŽILI
Očitke, da je karkoli zagrešila pri Emi leta 2017, Biziljeva že dalj časa odločno zavrača in opozarja, da so bili stroški za dogodke na Gospodarskem razstavišču res višji od planiranih, a še bolj so povečali prihodke: stroški so bili prekoračeni za okoli 320.000 evrov, prihodkov je bilo več od načrtov za okoli 400.000 evrov. Biziljeva je v interni komunikaciji na televiziji zavrnila kakšno samovoljno ravnanje pri Emi 2017 s stavkom: “Način dela s predhodnim generalnim direktorjem je bil drugačen kot je zdaj, praviloma smo imeli tedenske kolegije.” Zapisala je tudi, da so vsi stroški projekta transparentni, za vsakega obstaja dokument, nobena storitev ni bila preplačana: “Vse stroške evidentiramo tako interno kot v glavni knjigi po stroškovnih nosilcih, torej po oddajah (neposredni zunanji stroški). Evidentirajo se vsi dobavitelji, honorarji …” O domnevnem antidatiranju pa je zapisala:
“Očitki o t. i. antidatiranju zahtevnic in pogodb so dnevni, tedenski problem, saj velikokrat prihajajo med izvajanjem projektov ali na koncu, saj pogosto, kot pravijo producenti, vnaprej veliko stvari ni jasnih ali pa se nepredvideni dogodki odvijejo predno je mogoče pripraviti dokumente. Že leta 2016 smo pripravili rokovnik in navodila za načrtovanje produkcijskih zmogljivosti, imamo celo oddelek za načrtovanje projektov, a sistem dela velikokrat zahteva veliko fleksibilnost. Tako ta problem ostaja – in katere so strokovne rešitve? Najti jih je treba ali pa projektov, oddaj ne bo.”