Afera s političnim kadrovanjem na ustavnem sodišču očitno dobiva vse bolj groteskne in bizarne razsežnosti. Kot je znano, je bilo nedavno razkrito doslej zamolčano angažiranje ustavnega sodnika Mateja Accetta pri Cerarjevi SMC, vendar se omenjeni ustavni sodnik v kočljivih zadevah ni izločil. Potem ko je umazane podrobnosti na ustavnem sodišču razkril ustavni sodnik Klemen Jaklič, je Accetta vzel v bran predsednik US Rajko Knez. Za Radio Ognjišče se je oglasila tudi ugledna pravnica Verica Trstenjak, ki je poudarila, da gre za izredno resne očitke.
Nova afera na Ustavnem sodišču Republike Slovenije se očitno še nekaj časa ne bo polegla. V njej je bilo razkrito, kako je Matej Accetto, ustavni sodnik od leta 2017, aktivno sodeloval pri programu Stranke modernega centra (SMC) v času pred parlamentarnimi volitvami 2014. Kljub temu pa je kot ustavni sodnik odločal v primerih, v katerih je bila aktivno udeležena SMC in bi se moral iz senata izločiti. Da gre za izjemno sporno delovanje Accetta, so med drugim razkrili dopisi elektronske pošte med takratnimi glavnimi akterji, med njimi je bil tudi Accetto. Pri tem gre za hudo afero, ki meče slabo luč na neodvisnost Ustavnega sodišča RS, ki mu predseduje Rajko Knez – ta bi moral prevzeti posledice za ravnanje ustavnega sodnika Accetta, če jih ne bo sprejel sam. A zgodilo se je ravno nasprotno, Knez je očitke označil kar za javno diskreditacijo, pozivi k odstopu pa po njegovem mnenju niso utemeljeni: “Vloga sodnika dr. Accetta v času pred ustanovitvijo stranke SMC je bila na podlagi identičnih očitkov, kot se tokrat pojavljajo v nekaterih medijih, v preteklih letih že večkrat predmet presoje pred ustavnim sodiščem; prvič v zadevi U-I-191/17 (drugi tir), nazadnje pa v zadevi U-I-59/17 (presoja ZTuj-2, ločeno mnenje sodnika Jakliča). Sodniki so vselej večinsko presodili, da razlogov za izločitev ni. Sodnik dr. Accetto drugih sodnikov in sodnic ni zavajal; njegova pojasnila so bila jasna in izčrpna. Javna diskreditacija sodnika ni sprejemljiva; pozivi k odstopu niso utemeljeni.” Na Accettovo delo so se sicer že ostro odzvali ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič ter še nekateri drugi ugledni pravniki.
Knez se je ujel v lastno zanko, ustavni sodnik Šorli ga je postavil na laž
A očitno se je, kot navaja Demokracija, tudi Knez ujel v lastno zanko – včeraj je namreč med ustavnimi sodniki zaokrožilo sporočilo ustavnega sodnika Marka Šorlija. Sporočilo je na Twitterju javno objavil Bojan Požar, objavljamo ga v celoti:
izjava predsednika sodišča za javnost, ki naj bi se nanašala na medijske očitke o vlogi sodnika dr. Accetta pri sestavljanju programa politične stranke SMC, kljub svoji lapidarnosti (ali prav zaradi nje) lahko navaja na zmoten zaključek, da smo bili sodniki pred odločanjem o njegovi izločitvi v zadevi Drugi tir seznanjeni z vsebino njegove korespondence s člani skupine, ki je pripravljala program stranke.
Ne želim ugibati za nazaj, kakšna bi bila (moja) odločitev, če bi bil prej seznanjen z vsebino korespondence, ki je bila po odločanju sodišča objavljena v medijih. Vsekakor pa menim, da bi sodniki morali biti z angažiranostjo dr. Accetta, ki iz te korespondence izhaja, seznanjeni v postopku odločanja.
Zato predsednikove izjave, kolikor nakazuje, da smo bili sodniki seznanjeni tudi z okoliščinami, ki so bile razkrite po odločanju, ne morem podpreti.
Marko Šorli“
Ob razkritju afere je pravnico Trstenjakovo zaskrbelo, saj gre za izredno resne očitke
O zadevi pa je za Radio Ognjišče spregovorila tudi ugledna pravnica dr. Verica Trstenjak, ki je uvodoma poudarila, da jo je ob razkritju zaskrbelo, saj je ustavno sodišče vedno dojemala kot dejansko neodvisno in nepristransko, dajalo je tudi videz ustavnosti: “Mi moramo pustiti ustavnemu sodniku, kot naš pravni red tudi dopušča, da piše ločena mnenja in da izrazi svoje stališče. Vsak sodnik pa se mora zavedati, kako veliko odgovornost ima, ne samo do prava, ampak tudi do sodržavljanov. In vsak ustavni sodnik mora tudi vedeti, da se načelo nepristranskosti zagotavlja tako, da se takrat izloči, kadar ve, da so kakršnekoli povezave z neko stranko ali pa s predmetno zadevo, ki se obravnava.” Zadnjega epiloga te zadeve, ki se je zdaj pojavila, po njenem mnenju še ni: “To so resni očitki, kot bi rekli v tujini, to niso majhne zadeve. Ti očitki so izredno resni očitki.”
Na koncu mora na sodišču zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete
Na vprašanje voditelja, kaj to pomeni za pravno državo, je odgovorila, da afera sporoča, da pravna država tudi na sodišču ni več doma 24 ur: “Ustavni sodniki so seveda lahko različnega mnenja, so lahko različne politične pripadnosti, različne religiozne ali spolne pripadnosti. A na ustavnem sodišču mora, ko se krešeta dve mnenji, prevladati avtoriteta argumenta. Ne pa, kot se včasih pri nas skrivajo za tem, in zmaga argument avtoritete. Bila sem na Sodišču Evropske unije, kjer so sodniki 28 držav, nekateri so levo ali desno usmerjeni, imajo različne religije in prihajajo iz različnih pravnih sistemov. Vedno so ljudje različnih mnenj, tudi različnih strokovnih mnenj, na kar vplivata politična pripadnost in ekonomska neodvisnost, vendar na koncu mora zmagati avtoriteta argumenta. Ti subjektivni kriteriji, ki vplivajo na tvojo opredelitev, ne smejo prevladati nad tem, ko ti razlagaš pravo. Kajti, če je nek sodnik na primer istospolno usmerjen, bo sigurno odločal drugače kot nekdo, ki temu nasprotuje, ali pa nekdo, ki je imel v življenju slabe izkušnje z imigranti, na primer, da mu je v Avstriji, tega je veliko, posilil hčerko, bo sigurno drugače odločal. No, saj bi se izločil v tem primeru. Ti subjektivni kriteriji vplivajo, vendar ne smejo postati prevladujoči. Sodnik mora odločiti po pravu, vodita ga pravo in pravičnost. Tudi pravičnost, lahko se zgodi, da je tudi pravo nepravično in potem je še en kriterij nad tem, to je pravičnost.”
Rok Krajnc