“V tem primeru ne bo šlo drugače, kot da se ti zakoni podrobno in natančno normirajo. Dejstvo je, da v aktualni parlamentarni sestavi ustrezne večine ni bilo, bilo je neko posebno zdravstveno stanje, obenem pa tudi obsedeno politično stanje itd. Ustavno sodišče pa je zavzelo zelo drobnjakarski, črkobralski pristop,” odločitev sodišča glede neustavnosti ugotavljanja pogojev PCT pojasnjuje pravni strokovnjak Avbelj. Odločitve ustavnega sodišča so v času zaostrenih razmer izjemno otežile spopadanje z epidemijo.
Ustavno sodišče je na zahtevo informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik podalo presojo glede ustavnosti in zakonitosti več odlokov, s katerimi je Vlada RS urejala način ugotavljanja izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenosti in testiranja v zvezi z covidom-19 oziroma pogoj PCT. Informacijska pooblaščenka je zavzela stališče, da gre za poseganje v pravico do varnosti osebnih podatkov.
Zaradi manjka v zakonu naj bi bilo tovrstno preverjanje neustavno, posledično pa tudi zbiranje določenih osebnih podatkov in posamezni vladni odloki, ki to omogočajo. Za pojasnilo smo se obrnili na rednega profesorja za evropsko pravo na Fakulteti za državne in evropske študije Mateja Avblja: “Neustavni so bili za to, ker zakon ni bil dovolj določen.”
“Težava tiči v zakonu, ne v odlokih kot takšnih. Odloki so posledično neustavni, ker ni ustrezne zakonske podlage, za sprejetje odlokov,” ocenjuje Avbelj in dodaja, da se je ustavno sodišče postavilo na zelo črkobralsko pozicijo. V tem primeru po njegovem ne bo šlo drugače kot da se te zakoni podrobno in natančno normirajo.
Za sprejem zakonov ni bilo potrebne večine, obenem pa težko zdravstveno in politično stanje
Dejstvo je, da v aktualni parlamentarni sestavi ustrezne večine ni bilo, bilo je neko posebno zdravstveno stanje, obenem pa tudi obsedeno politično stanje itd. Ustavno sodišče je zavzelo zelo drobnjakarski, črkobralski pristop. A ker je tako odločilo, bo temu posledično potrebno zadostiti. “Tako pač je.”
Domen Mezeg